UMOR

Neznanec prosil za vodo, nato streljal

Objavljeno 18. avgust 2013 09.55 | Posodobljeno 18. avgust 2013 09.59 | Piše: Vojko Zakrajšek

Čeprav je minilo že toliko let, se kriminalisti bojda še vedno ukvarjajo z iskanjem odgovorov o okoliščinah tega krvavega dejanja.

Čoln na privezu v Banjolah. Z njim naj bi bil Jiři Lunga prevažal češke turiste.

RAZDRTO – Umor 41-letnega češkega državljana Jiřija Lunge tudi po devetnajstih letih ostaja neraziskan. Na zajetni dosje iz leta 1994 je legel prah in nič ne kaže, da bo skrivnosten umor s počivališča Studenec ob avtocesti proti morju kdaj pojasnjen.

Čeprav je minilo že toliko let, se kriminalisti bojda še vedno ukvarjajo z iskanjem odgovorov o okoliščinah tega krvavega dejanja. Še nedavno smo dobili odgovor, da je primer še vedno živ, ne le na papirju, temveč tudi v praksi.

Od trenutka, ko so bili obveščeni o streljanju na počivališču nekaj kilometrov od Razdrtega in so začeli zbirati informacije, ki bi lahko pripeljale do storilca, se je nabral zajeten kup podatkov, končnega rezultata pa ni. Zločin se zaradi časovne oddaljenosti zdi skoraj nerešljiv. Dejstvo je, da je primer že na začetku preiskave postregel z velikimi zapleti za preiskovalce; ni jasno, zakaj naši kriminalisti še niso imeli priložnosti za neposredni pogovor s češko državljanko Dagmar Janšočkovo, edino in zagotovo ključno pričo, ki je nočni napad neznanega storilca hudo ranjena preživela.

Umorjeni 41-letni Jiři Lunga in Janšočkova, kot rečeno, češka državljana, sta bila žrtvi zločina. Toda kljub poskusom naših preiskovalcev je ženska ostala neomajna. Pogovor o usodnem dogodku je vztrajno zavračala in kriminalisti so bili odvisni zgolj od podatkov, ki so jih dobili z mednarodnim sodelovanjem prek Interpola. A vselej so s Češkega dobili enak odgovor: Dagmar Janšočkova se o tem ne želi pogovarjati.

Njeno zavračanje se zdi nepojmljivo, po drugi strani pa razumljivo. Janšočkova, ki je imela družino, je bila tistega avgustovskega dne na poti v Istro, v Banjole, in to z ljubimcem Jiřijem, medtem ko je bil njen mož prepričan, da je žena na oddihu nekje v Tatrah. Nesrečna avantura je očitno pomenila največjo oviro za uspešnejšo preiskavo.

Smrt na avtocesti

V soboto, 27. avgusta 1994, sta Lunga in Janšočkova potovala proti Istri. Po celodnevni vožnji je Lunga ustavil svoje vozilo peugeot 405 na počivališču Studenec. Njun počitek na zadnjih sedežih je okoli 23.30 zmotil neznanec, ki je potrkal na steklo in v nemškem jeziku zaprosil za vodo. Janšočkova je nekaj dni zatem v navzočnosti takratnega češkega veleposlanika dr. Petra Kyra opisala dogajanje. Ker zaradi hudih ran ni mogla govoriti, je svoje odgovore pisala na list papirja.

Njena edina izpoved se glasi: Lunga je zaradi prošnje neznanca izstopil iz vozila, odprl prtljažnik, hip zatem pa sta odjeknila dva strela, toda Lunga se je ranjen splazil v vozilo. Tedaj je odjeknilo še nekaj strelov, krogle so frčale skozi okno, pri tem pa je bila ranjena tudi Janšočkova.

Ko je neznanec izginil, je Lungi uspelo sprožiti avtomobilski alarm, potem pa je, kljub smrtni rani, stekel do ceste. Ob pozni uri ni nihče ustavil in Čeh se je z zadnjimi močmi vrnil do avtomobila, kjer je omagal. Spremljevalki je še naročil, naj ona poskuša ob cesti priklicati pomoč, potem pa je obležal ob avtomobilu.

Medtem je eden od voznikov, ki je peljal mimo, obvestil uslužbence cestninske postaje Razdrto, da se na počivališču Studenec dogaja nekaj nenavadnega. Neki voznik kombija je povedal, pozneje je to potrdil tudi v pogovoru s kriminalisti, da je tam videl na tleh žensko, ob njej pa več ljudi, zato je peljal naprej. Tedaj ga je prehitelo vozilo francoske registracije renault 25. Po preverjanju so na cestninski postaji potrdili, da so zaznali vozilo te znamke, voznik je plačal cestnino in oddrvel naprej. Kljub sumljivemu obnašanju francoskega voznika pa so se preiskovalci bolj nagibali k temu, da se je Francoz naredil francoza zaradi strahu. Po skrbno pretehtanih obvestilih s podatki o času umora in francoskem vozilu so izključili sum o udeležbi tega voznika.

V preiskavi so dobili odgovore na nekaj vprašanj, manjka pa pomemben podatek – kakšen motiv je vodil storilca. Na kraju umora so našli vse izstreljene krogle in tulce, orožja pa ne. Kljub skrivanju podrobnosti je prišlo na dan, da je šlo za orožje jugoslovanske izdelave crvena zastava M 75, kalibra 7,65.

Ob edinem obisku naših preiskovalcev na Češkem so se leta 1995 v kraju Hodonin, od koder je bil doma Jiři Lunga, postojnski kriminalisti pogovarjali s kolegi policisti. Dobili so splošne odgovore, o žrtvi pravzaprav nič nenavadnega ali pretresljivega. Lunga je bil gradbeni inženir, imel je podjetje z gradbenim materialom in bil je soustanovitelj turistične agencije. Zato je imel v Banjolah na privezu motorni čoln, s katerim naj bi se prevažali češki potapljači ali smučarji na vodi. Malce je le izstopal zaradi za češke razmere razmeroma velikega premoženja – hiša, motorni čoln, dober avto. Njegova spremljevalka Dagmar Janšočkova je doma iz kraja Karvina, 400 kilometrov od Hodonina, kjer je živel Lunga.

Nezainteresirani partnerji

Kriminalisti so vključili tudi strokovnjake z različnih področij in skupaj so pretehtali vse možnosti kot motiv za umor; je šlo za ponesrečen rop, morda ljubosumni zakonec, je v ozadju spor poslovnih partnerjev ali morda povezava s kriminalnim podzemljem.

Glede na razvoj preiskave pravzaprav še danes ni mogoče izključiti nobene od teh možnosti. Dvomljiv je le roparski napad, glede na to, da je v Čehovi torbici ostalo nedotaknjenih 200 ameriških dolarjev, 4300 kun in 600 nemških mark.

Preiskovalcem se je šele leto dni po umoru uspelo pogovorili tudi z Lungovimi družabniki v turističnem poslu. Prej ni nihče čutil potrebe ali želje, da krvavi zgodbi kaj doda ali vsaj poskuša razjasniti. Leta po zločinu so namreč na meji ob vstopu v državo zadržali pet Lungovih družabnikov (podatke o njih so dobili med preiskavo) in se pogovorili. Izvedeli niso nič, kar bi pomagalo pri razjasnitvi zločina. Tudi z žrtvinimi svojci si niso pomagali, saj po umoru ni nihče pripotoval v Slovenijo, vse, vključno s prevozom trupla, je urejal češki ambasador.

Zanimivo je, da naj bi razpisana nagrada pet tisoč takratnih nemških mark za koristne informacije še veljala. Do danes je ostala nedotaknjena in malo verjetno je, da si jo bo kdo prislužil. Primer torej ostaja odprt, vsaka morebitna nova informacija pa bo deležna enake pozornosti kot vse prejšnje. Tako so vsa minula leta zagotavljali kriminalisti. Večkrat smo slišali, da ne bodo opustili upanja. Čakajo in upajo, da se bo Dagmar Janšočkova nekoč le omehčala in privolila v neposredni pogovor s kriminalisti. 

Je preživela žrtev povedala vse?

V krvavi zgodbi se vselej vračamo k Čehinji. Ranjenka je bila le tri ali štiri dni v oskrbi zdravnikov ljubljanskega kliničnega centra, potem pa so jo v moževem spremstvu z letalom prepeljali na Češko. Ostaja odprto vprašanje, ali je Dagmar Janšočkova morda kakšno pomembno podrobnost zamolčala? Če je, je to storila hote ali nehote? 

 

Deli s prijatelji