ODŠKODNINE

Nezakonito priprtim 
že 12 milijonov evrov

Objavljeno 07. avgust 2013 12.57 | Posodobljeno 07. avgust 2013 12.57 | Piše: Boštjan Celec

Nesojenim napadalcem na Mira Petka precej nižje odškodnine od zahtevanih.

Obtožba, ki je padla: Štruc je za 20.000 mark organiziral napad. Koludrović in Hojnik sta Petka napadla s palico za bejzbol in ga na tleh ležečega obrcala. Vogrinec ju je pripeljal do Petkove hiše in nazaj. Puc jim je pokazal, kje stanuje. Foto: Jože Pojbič

LJUBLJANA – Bodisi zaradi postopkovnih kiksov bodisi zato, ker se izkaže, da so nedolžni ždeli na oni strani svobode, jim pripada odškodnina. Država je morala zaradi neupravičenega pripora in zapora v 61 zadevah, ki so bile končane lani, izplačati za 827.352 evrov odškodnin, v zadnjih 14 letih pa je nezakonito priprtim in zaprtim izplačala za 11,916.413 evrov odškodnin.

Razvpitejši dobijo več?

Nesporna zmagovalka zadnjih let je Prlekinja Milica Makoter. Leta 2000 so jo priprli kot glavno krivko za umor moža Janka, ki da sta ga po njenem naročilu in plačilu izpeljala Bojan Žalik in Ladislav Olah. Ker 42 mesecev oziroma 1300 dni so jo vlačili po priporih, leta 2007 pa se je pravnomočno izvlekla kot nedolžna. Kajpak je gladko zavrnila ponudbo pravobranilstva, da ji država za nezakonit pripor izplača 51 jurjev, tožila je za 502 tisočaka in bila lani zadovoljna tudi s ponujenimi 260.000 evri, ki smo jih davkoplačevalci nakazali na njen osebni bančni račun.

Podobnih primerov je bilo v zadnjih letih na Slovenskem precej, epilogi resda niso bili tako vrtoglavi, Makoterjevi pa bi se po višini morda lahko približal celjski sodnik Milko Škoberne, ki mu v Ljubljani sodijo po obtožbi za jemanje podkupnine. Slabe tri tedne je preždel v priporu, potem pa je vrhovno sodišče odločilo, da je ukrep nezakonit, ker je o odpravi njegove imunitete odločala le državnozborska mandatno-imunitetna komisija, ne pa tudi poslanci državnega zbora. Pravobranilci nočejo niti slišati o miroljubnem izplačilu 250.000 evrov odškodnine, kakopak bo sledila tožba.

Med bolj razvpitimi je tudi primer vegradovke Hilde Tovšak, ki je bila med preiskavo v zadevi delavcev pri Tešu 6 priprta dlje od dovoljenega. Za 35 dni neupravičenega pripora je na državno pravobranilstvo naslovila kar skromen odškodninski zahtevek – za 16.350 evrov.

Čeprav je bil neupravičeno za zapahi en teden manj od nje, je nekdanji vodja ptujskega okrožnega državnega tožilstva Marjan Glavar terjal in tudi dobil veliko več. Država mu je plačala 83.431 evrov, potem ko se je izkazalo, da niso resnične obtožbe na njegov račun, da je za svoje službene odločitve jemal podkupnine, med drugim od razvpitega veletihotapca ljudi Josipa Lončarića.

Za 28 dni, sedem ur in pet minut, točno za toliko časa mu je bila prisilno odvzeta prostost, je 10 tisočakov dobil tudi koprski župan Boris Popović, zdaj pa so postale znane odškodnine še v zadevi Petek, in vse bolj je jasno, da bodo davkoplačevalske žepe za izplačilo odškodnin izdatno izpraznili tudi nesojeni napadalci na nekdanjega novinarja in poslanca Mira Petka, čeprav bodo najverjetneje dobili veliko manj, kot so zahtevali.

Zahtevali več kot 800 tisočakov

V Wikipediji razberemo: ko se je Petek 28. februarja 2001 vračal domov, sta ga pred domačo hišo v Mežici brutalno napadla storilca in mu do neprepoznavnosti izmaličila obraz. V slovenjgraški bolnišnici so mu sicer rešili življenje, policija pa je slabo zavarovala kraj dogodka in dopustila, da je cestno podjetje splužilo sneg s sledovi storilcev.

Kljub optimističnim izjavam policije, da »storilcem že dihajo za ovratnik«, se preiskava ni in ni premaknila z mrtve točke, po letu in pol je primer od slovenjgraškega prevzelo mariborsko tožilstvo pod vodstvom Elizabete Györkös, to je napad prekvalificiralo v poskus umora, septembra 2003 so bili aretirani prvi osumljenci in 12. maja 2004 se je v Murski Soboti začelo sojenje Andreju Štrucu, Dragu Hojniku, Nevenu Koludroviću, Stanislavu Vogrincu in Branku Pucu. Sojenje se je 29. avgusta 2005 končalo z oprostilnimi sodbami za vse, naročniki napada pa do zdaj sploh še niso bili ovadeni.

Vsi razen Puca, saj ni bil v priporu, so šli v sodno protiofenzivo, in če bi jim država izplačala vse, kar so zahtevali, bi se številka nevarno približala milijonu evrov. Le Hojnik se je za slabi dve leti pripora poravnal za okrog 50 tisočakov plus obresti. Koludrović je zahteval 336.000 evrov, Vogrinec, ki je bil priprt tri mesece, je tožil za 49.234, neupravičeno tičanje na oni strani svobodo pa je od vseh očitno najbolj prizadelo Štruca, ki je dolgo veljal za alfo in omego napada na Petka, ker da je organiziral napad, poskrbel za prevoz in za zločin dobil celo denarno nagrado od neznanega naročnika.

V tožbi proti državi je bil prepričan, da si za 714 dni neupravičenega pripora zasluži zadoščenje v obliki 412.117 evrov. Toda Štruc bo, če obvelja prvostopenjska sodba, dobil precej manj, saj so mu prisodili 60.000 evrov, s primerom se bodo ukvarjali še višji sodniki.

Koludrović je bil v priporu 711 dni, mariborsko višje sodišče mu je dosodilo 56.880 evrov, vrhovno pa letos delno ugodilo reviziji države in sodbo spremenilo tako, da je državi naložilo plačilo 40.000 evrov z zamudnimi obrestmi. Kolikor je dobil nakazanega preveč, bo pravobranilstvo zahtevalo, da vrne.

Višje sodišče v Mariboru je v primeru Vogrinca že dvakrat razveljavilo odločitev okrožnega sodišča, nazadnje so mu oktobra na prvi stopnji prisodili 12.414 evrov z obrestmi, skoraj štiri tisočake je dobil že prej. Višji sodniki so zdaj tudi to sodbo potrdili in celo spremenili tako, da mu pripada še za dobro let več zamudnih obresti.

»Odpirali so mi jogurte«

Na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča smo spremljali pravdanje, med katerim je Andrej Štruc razložil, zakaj v zadevi Petek zahteva 412.117 evrov. »Težko bi bilo popisati v knjigi, kaj sem preživljal zaradi neresničnih obtožb in kako se mi je godilo v mariborskem priporu,« je dejal in dodal, da mu niso omogočali dveurnega sprehoda v dneh, ko je bil na sodišču, štiri mesece je bil zaprt v premajhni celici s sojetnikom, ki je bil kadilec. »Pozimi je bilo v celici 12 stopinj, saj gretje ni delovalo, in dokler v zapor ni poklicala moja partnerica in se lažno predstavila za predstavnico medijev ter vprašala, ali to drži, ga niso popravili,« je povedal. Zbirali so bojda podatke o tem, komu piše in kdo piše njemu, omejili so mu telefoniranje, nagajal pa mu je tudi vodja paznikov, nad čigar ravnanjem se je pritožil, ker je predčasno končal obisk bližnjih. Odtlej mu ni dovoljeval vsakodnevnega prhanja. Ko je od doma dobil paket, mu je vodja nalašč odpiral vso hrano. »Če ti kdo prinese jogurte za ves teden, so odprti neuporabni.« 

 

Deli s prijatelji