Nesrečni Nejc žice ni več mogel izpustiti

MARIBOR –  »Po nesreči se je razvila strokovna debata o tem, kaj bi lahko bilo krivo zanjo,« je včeraj na mariborskem sodišču razlagal Miran Đuran. Vodja slovenskobistriške izpostave Elektra Maribor je podoživljal dogodke iz februarja 2014, ko je v kraju Rep med odpravljanjem posledic vremenske ujme (predvsem žleda) ugasnilo življenje komaj 20-letnega Nejca Mesariča. »Skupini, ki jo je vodil Franc Kešpert (zdaj obtoženi, op. p.), sem naročil, naj gredo na Novo Goro in pozneje še v Rep, saj je bil pritisk gasilcev prevelik. Že četrti dan so bili brez elektrike. Rekel sem jim, naj gredo pogledat, in če se da, naj napako tudi odpravijo. A to še zdaleč ni izdaja delovnega dovoljenja,« je pred sodnico Andrejo Lukeš pojasnjeval Đuran.

Obravnavo 59-letnemu delovodji so tudi včeraj pozorno spremljali starši pokojnega Nejca Mesariča, Matjaž in Polona, ker je na prostor za priče stopila večina tistih, ki so bili tragičnega februarskega večera prisotni v majhnem zaselku Rep na Pohorju. »Premestili so me v skupino, ki jo je vodil Franc Kešpert. Verjetno zaradi izrednih razmer. Najprej smo delali na Novi Gori, nato smo se po malici preselili v Rep. Ko smo parkirali avtomobile v Repu, sem se po telefonu pogovarjal z Marjanom Orešičem, ki mi je zatrdil, da je daljnovod v breznapetostnem stanju. Dva vodnika sta bila pretrgana, tretji je visel kakšen poldrugi meter nad tlemi,« je na sodišču pojasnjeval Matjaž Vrabič, ki kot vzdrževalec monter dela na Elektru Maribor.

Da je tragičnega večera Matjaž Vrabič tudi sam prijel enega od vodnikov in v njem ni bilo elektrike, je včeraj potrdil na sodišču. »Drugače pa sem svetil s svojim mobilnim telefonom. Nihče nam ni dal navodil. Vsak je vedel, kaj mora kdo storiti,« je še dopolnil Vrabič in na vprašanje sodnice Andreje Lukeš priznal: »Nismo naredili kratkostične zaščite, s čimer sem ogrožal samega sebe. Tega se zavedam. Verjetno danes ne bi storil enako.« Zatem pa je z enim stavkom potunkal svojega tedanjega nadrejenega Franca Kepšperta: »Ko je videl in slišal, da žagamo drevje, ki je viselo na električnem vodniku, ni nič rekel.«

Še bolj slikovito je dogajanje, v katerem se je ponesrečil Nejc Mesarič, opisal Zlatko Klinc: »Temnilo se je. Vzel sem motorno žago, saj sem moral že med polurno hojo do kraja poškodbe odstraniti marsikatero oviro. Ko smo prispeli, je Nejc poskušal spraviti vodnik izpod drevesa. Tudi sam sem počel enako, a ko sem začutil, da je začelo tresti, sem vodnik izpustil in naredil štiri ali pet sonožnih poskokov stran. Nejc je ravno v tem trenutku prijel za žico in je ni več mogel izpustiti. Zdelo se mi je cela večnost, preden so daljnovod odklopili, čeprav je bilo vsega dobrih 30 sekund.«

Zagovornik obtoženega, odvetnik Peter Žnidaršič, je hotel od Zlatka Klinca izvedeti, ali »je Kešpert na prejšnjem delovišču (Nova Gora, op. p.) postavil kratkostično zaščito«. Odgovor je bil jasen in glasen: »Seveda. Nikoli prej ni bil ne malomaren ne lahkomiseln.« Čeprav je že kazalo, da bo zadeva zrela za razsodbo, se je sodišče odločilo, da bo po uradni dolžnosti pritegnilo še izvedenca varnosti pri delu. »Ta bo elektrostroke in bo poskušal odgovoriti na vse okoliščine danega primera,« je sklenila Andreja Lukeš in zadevo prestavila na konec avgusta.