KRVNIK

Neprišteven moril v Trbovljah

Objavljeno 18. december 2013 13.15 | Posodobljeno 18. december 2013 13.34 | Piše: Boštjan Celec

Krvnik Radenka Pušića ostaja na zdravljenju na psihiatriji.

Tudi po prenehanju veljavnosti ukrepa Smajlović ne bo mogel zaživeti samostojno, saj so napovedi pri njegovi bolezni slabe, menijo psihiatri. Foto: Dejan Javornik

LJUBLJANA – »Tudi vi lahko še kaj poveste,« se je ljubljanska kazenska sodnica Irena Škulj Gradišar zazrla v 31-letnega Trboveljčana Saferja Smajlovića. Malce čudno jo je pogledal, za hip obmolknil, nato pa odvrnil. »Kaj? Ne vem, kaj naj bi povedal. Vprašajte me, pa bom.« »To so zaključne besede, torej ste že vse povedali,« je sklenila sodnica, Smajlović pa je skomignil z rameni.

Primer zapletli sestra in dekle

Bilo je 30. junija letos okrog 23. ure, ko je pred lokalom Kokos na Prapretnem nad Hrastnikom z nožem šestkrat zabodel v prsni koš 32-letnega Hrastničana Radenka Pušića, da je ta zaradi izkrvavitve umrl. Potem pa so psihiatri ugotovili, da imajo opravka s storilcem, ki je zaznamovan »s psihoorgansko spremenjenostjo hude sorte, usodnega dne je v kombinaciji z močnimi zdravili popil tudi veliko količino alkohola«. Tožilcem ni preostalo drugega, kot da ugotovijo, da imajo opravka z ob dejanju neprištevno osebo, in zanj tudi ob včerajšnjem koncu sojenja niso terjali kazni dolgoletnega zapora, ampak izrek ukrepa obveznega zdravljenja v psihiatrični ustanovi.

V kristalno jasnem primeru se je sicer začelo zapletati na eni od zadnjih obravnav, ko sta na prostor za priče stopili sestra ubitega Radenka, Danijela, ter njegova zunajzakonska partnerica Jasna Adžaga. Dejali sta, da se vse skupaj zagotovo ni zgodilo tako, kot trdi tožilstvo, saj po njunem Smajlović nikakor ni mogel sam obvladati visokega, močnega in v borilnih veščinah izurjenega policista.

V zgodbo sta vpletli Smajlovićeva prijatelja, ki sta tistega večera z njim popivala, to sta bila Edis Jašarević in Zoran Dejanović. Po njunem je tudi natakarica v Kokosu Marina na sodišču zamolčala resnico, ki pa jo je povedala Radenkovi družini, da Dejanović in Jašarević nista storila ničesar, da bi Saferju preprečila usodni napad na Radenka, čeprav sta bila ves čas popolnoma blizu njega, po Zasavju pa so se pozneje razširile govorice, da je svojemu očetu zaupala celo, da je Dejanović zagrabil Radenka za roke od zadaj, da ga je lahko Smajlović nemoteno zabadal.

Dejanović in Jašarević sta sicer na sodišču pripovedovala, da se je vse skupaj začelo že v lokalu ob šanku, ko je začel Safer nadlegovati natakarico, Radenko pa ji je stopil v bran. »Začela sta si jebati muslimansko oziroma srbsko mater, Safer je čisto ponorel in ga hotel s flašo, a smo mu to preprečili. Pomirili smo situacijo,« je dejal Dejanović. Povedal je še, da je ostal zadnji v lokalu, saj je plačeval račun, »ko pa sem prišel ven, sta bila že na tleh«. Nekdo je zakričal: »Jebo te bog, kolje čovjeka!« In Saferju je izbil nož; toda za Pušića je bilo že prepozno.

Zelo podobno je govorila tudi Marina, v svojce umorjenega policista pa se je prikradel sum, da sta Jašarević in Dejanović vplivala tudi na natakarico, da na sodišču ni povedala vsega, kar je v resnici videla.

»Sta na tleh in ga zabada«

Da bi vse skupaj še enkrat razjasnili, so Marino tik pred koncem sodnega procesa še enkrat povabili na pričanje, a je tudi včeraj vztrajala, da ni nihče pritiskal nanjo. »Le Jašarević me je enkrat poklical in dejal, da ne more verjeti, da se je zgodilo, da mu je ful hudo zaradi tega in da si ne bi mislil, da je Safer sposoben storiti kaj takega. Naročil mi je tudi, naj na sodišču povem natanko tako, kot se je zgodilo.«

Njena zgodba torej ostaja nespremenjena. »Z Radenkom sva šla iz lokala, ko mu je eden iz obtoženčeve družbe zaklical, naj počaka, da se nekaj zmenijo. Potem je bil zunaj že tudi Smajlović, Radenku je jebal mater, ga udaril s pepelnikom, nato sem se obrnila stran, in ko sem spet pogledala proti njima, sta že ležala na tleh in Smajlović ga je zabadal z nožem.« Dejanović je bil sicer popolnoma blizu, »vendar je le stal in gledal, jaz in Jašarević pa sva bila oddaljena kake tri metre«.

Primer se je nato končal z izrekom varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja za Smajlovića v mariborski enoti za forenzično psihiatrijo, toda s takim sodnim zaključkom tragedije svojci Radenka Pušića ne bodo zadovoljni, je tožilstvu sporočila njihova pooblaščenka. Po njenem v tej zgodbi še naprej ostaja preveč nelogičnosti, da si ne bi zaslužila dodatnih preiskovalnih dejanj.

V imenu treh članov Radenkove družine je vložila tudi premoženjskopravni zahtevek, s katerim za pretrpljene duševne bolečine ob izgubi najbližjega od Smajlovića terja 45.000 evrov, a je naletela na oster odziv njegovega odvetnika. »Če je bil neprišteven in ni kazensko odgovoren, ne more biti niti odškodninsko.« Sodnica je Pušićeve napotila na pot pravde.

Deli s prijatelji