KO SE OBRNE NA STREHO

Nepravilno reševanje je lahko tudi usodno

Objavljeno 07. januar 2014 23.35 | Posodobljeno 07. januar 2014 23.36 | Piše: Mitja Felc

Ko je avtomobil obrnjen na streho, se je iz njega težje skobacati, kot se zdi.

Simulator prevračanja avtomobila. Foto: Aleš Černivec

LJUBLJANA – Po neuradnih podatkih se vsak dan v Sloveniji zgodi štiri do pet prometnih nesreč, v katerih vozilo poleti na streho. Na grobo to pomeni več kot 1500 trdih pristankov na strehi na leto. Koliko od teh se konča tragično, ni podatkov, dejstvo pa je, da se med kobacanjem iz vozila lahko resno poškodujemo. Celo usodno.

Pravilno reševanje je še kako pomembno, da celi in živi pridemo iz razbitin. Zato je priporočljivo, da to povadite. A da ne bo pomote, to naredite s simulatorjem prevračanja. Takšnega imajo na glavnem sedežu AMZS v Ljubljani. »Glavni namen simulatorja prevračanja je prikaz pomembnosti uporabe varnostnega pasu in pravilnega reševanja iz prevrnjenega avtomobila. Gre za simulacijo avtomobila, ki ima tri glavne komponente: sedež z varnostnim pasom, volan in stopalke,« na začetku pojasni Slavko Rus, generalni sekretar AMZS, in nadaljuje, da je bistven poudarek prevračalnika, da voznik dobi občutek, kako težko je priti iz avtomobila, ko je ta obrnjen na streho. Videti je sicer preprosto, a je varen izhod iz vozila precej zapleten postopek. »Ena najbolj pomembnih stvari je, da si pravilno zaščitite glavo. Ko enkrat izvlečete varnostni pas, boste z veliko silo sunili z glavo ob streho, kar je lahko smrtno nevarno. To je preprosta fizika. Glavo si zaščitite z roko, da ublažite silo ob odpenjanju varnostnega pasu.« Potem so tu lahko še težave, saj je včasih težko odpeti pas, sploh če je udeleženec nesreče še ranjen. Zgodi se tudi, da vse odpove in se ni moč nikakor odpeti iz primeža trdo zategnjenega pasu. Vse naštete težave nastopijo le, če ste ob prevračanju vozila pripeti z varnostnim pasom. Če niste, je tveganje za smrtne poškodbe izjemno povečano.

Noge se ob prevračanju lahko zataknejo med stopalke, zato jih je treba pred reševanjem osvoboditi, saj se v nasprotnem primeru lahko (še dodatno) poškodujete. Po nekaj minutah teoretičnega izobraževanja je bil na vrsti praktični preizkus. Vsak, ki je že bil v kakšnem zabaviščnem parku, se ob prevračanju (to je na simulatorju seveda počasno) ne počuti prav nič ogroženega, a ko človek enkrat obstane na glavi in se mora sam rešiti, je zgodba povsem drugačna.

Opora za noge, zaščita za glavo

Čeprav je vse potekalo počasi, s sprotnimi pojasnili, je bilo takoj po prevračanju težko ugotoviti, kje se odklopi varnostni pas, saj te prevračanje popolnoma zmede. Sledila so navodila, kako si je treba poiskati oporo za noge in z rokami zaščititi glavo. Da to ni preprosto, se pokaže šele, ko ugotoviš, da si glavo lahko zaščitiš samo z eno roko, saj drugo potrebuješ za odklop varnostnega pasu. In ko naredi klik, se že zgrudiš na streho avtomobila. Postopek bi bilo treba ponoviti, saj je Slavko Rus opazil, da je bila zaščita glave povsem neprimerna in bi bilo v resničnih okoliščinah lahko nevarno. Še sreča, da smo napako naredili v simulatorju. Sogovornik pravi, da so izkušnje kandidatov šole vožnje po navadi enake – vsi so presenečeni, kako zapleten je lahko proces reševanja, čeprav je sprva videti otročje lahko. Prav zato na AMZS bodoče kandidate za vozniški izpit povabijo tudi na simulator prevračanja. Ta je namenjen tudi že izkušenim šoferjem.

Deli s prijatelji