IG – »Ni gorelo na enem koncu, gorelo je vse. Zato sem prepričan, da je bil požig. Nekdo je to polil z bencinom in zažgal,« pravi Slavko Pavlič, ko hodi po kmetijskem posestvu v vasi Brest. Na mestu, kjer je pred dnevi še stalo gospodarsko poslopje, štrlijo le podporni betonski stebri, iz požgane slame na tleh se še vedno kadi. Za steno, kjer je na tleh še nekaj zoglenenih tramov, je še bilo videti ogenj.
Toda prava grozljivka se je dogajala v nedeljo ponoči. Ogromen ogenj je požrl nekoč veliko gospodarsko poslopje, ki je merilo 60 krat deset metrov. »Lani smo ga obnovili,« razloži Slavko Pavlič. V njem so imeli letošnjo košnjo, to je 500 bal, ki so bile razdeljene po sklopih: bale za krave, bale za konje, pa spet za krave... vmes pa je bila parkirana kmetijska mehanizacija: trosilec, cisterna, kombajn, dve nakladalni prikolici. Večina teh strojev je uničenih, saj so gasilci reševali, kar se je dalo, a so prišli prepozno. »Vse je bilo v ognju,« pravi Pavlič.
Najprej rešili živali
Matej Mahkovec, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Brest, ki stanuje nekaj hiš naprej od Pavličeve kmetije, je bil prvi na kraju požara. Center za obveščanje je gasilce alarmiral ob 3.16, nekaj minut zatem so bili pri grozljivem ognju.
»Že od daleč se je videlo, da je ogenj zajel celotno poslopje,« pravi Mahkovec. Zato so najprej rešili živali iz hleva, ki je od skednja, ta je gorel, oddaljen kakšnih šest metrov. Ne bi bilo potrebno veliko, da bi ogenj preskočil in bi bila že tako ogromna škoda še večja. »Hlev bi lahko zagorel, zato smo morali najprej rešiti živino. Samo to je bilo pomembno,« pove Slavko.
Na kraj požara so najprej poklicali štiri prostovoljna gasilska društva: Brest, Tomišelj, Iška Loka in Matena. Sprva se je 36 gasilcev spopadlo z izredno obsežnim požarom, nato so poklicali še preostala gasilska društva Gasilske zveze Ig: Golo, Ig, Iška vas, Kot - Stanje, Škrilje, Vrbljene - Strahomer. Požar je gasilo 10 društev. »Sodelovalo je 91 gasilcev z 18 vozili,« pravi Andrej Auber, poveljnik Gasilske zveze Ig in vodja intervencije.
V približno dveh urah so ogenj na tem ogromnem objektu pogasili in pred njim obvarovali bližnji hlev. Potem so odstranili ožgano ostrešje, kolikor ga je še ostalo po požaru, in gasili naprej, razloži Auber. »Po vasi in okolici smo nabrali šest bagrov in tri dvigala, s katerimi smo prestavljali bale sena in jih gasili posamezno. Problem je namreč v tem, da je v balah seno zelo zbito in ogenj v njih tli, ne pa gori, zato jih je treba temeljito pregledati in pogasiti.« Sicer bi lahko spet zagorelo čez nekaj dni in potem čez nekaj dni spet.
Je vzrok fovšija?
Kaj bi lahko bil vzrok požara, gasilci ne ugibajo, svoje bodo povedali kriminalisti. Mesta, kje bi se lahko ogenj razplamtel, ni bilo opaziti, saj so gasilci in lastnik prišli takrat, ko je bila zgradba v plamenih. »Ničesar ni bilo, kar bi lahko zagorelo, saj objekt ni imel elektrike, pa tudi videlo bi se, če bi se ogenj nekje razplamtel in se potem razširil naprej. Tu pa je vse bilo v ognju,« pravi Slavko Pavlič, ki na glas ne želi povedati, koga sumi, da mu je naredil tako ogromno škodo. A verjetno gre, doda, za čisto fovšijo.
Pa je okoli tri hektarje velika kmetija, ki jo ima v Brestu in jo je kot nekdanje posestvo Ljubljanskih mlekarn kupil pred 15 leti, eno samo delo. »Če ne bi bilo živali, bi bilo najbolje, da vse to pustim,« pravi mož, ki se je leta 1972, ko se je vrnil iz tujine, začel ukvarjati s kmetijstvom, ki pa mu ni bilo tuje. »Še kot otrok sem pasel krave,« pravi Pavlič, ki je v Brestu začel vzrejati konje za dresuro, potem pa, ko so se razmere spremenile, se je začel preusmerjati v vzrejo govedi pasme angus, ki je med poznavalci cenjena po visokokakovostnem mesu. Zato imajo na posestvu konje in krave.
Stavbe in strojev, ki so uničeni v požaru, ni imel zavarovanih; po neuradnih ocenah je na poslopju in na strojih ter zaradi uničenih bal za več kot 500.000 evrov škode. »Kje si pa kmet pri nas lahko privošči zavarovanje,« je dejal Slavko Pavlič bolj sebi kot drugim, ko je gledal pogorišče objekta, ki ga zagotovo ne bo več postavil. »Denarja za to nimam,« pravi.
Poleg tega pa je na kmetiji veliko več nujnega dela. Prva naloga je nabava hrane za živali, kjer se je že nakazala možnost, da bi nekaj sena lahko pokosil pri nekem kmetu v Krškem. »Pa streho za živali moramo narediti, nujno potrebujemo krmilni voz in še bi lahko našteval,« pravi mož, ki mu na kmetiji pomagata tudi dva sinova, naokoli pa hodi še vnuk, za katerega z veseljem pove, da ima veselje do kmetovanja. Sicer bi človek ob takih udarcih, kot je bil požar, res kar vse pustil.