BREŽICE – Veliko truda je sodnica Danijela Knez Molan vložila v primer Mihajlo Čule, da se je pretolkla skozi vse zemljiškoknjižne izpise in druge papirje, ki so na koncu dokazali, da je nekdanji direktor in lastnik Vina Brežice kriv za ponarejanje listin in preslepitev, za kar mu je izrekla 14 mesecev zapora. Čule, ki je po dveh letih vodenja nekdaj uspešno družbo spravil v stečaj, je obsojen, da si je prilastil Zadružni dom Bizeljsko, ki je last tamkajšnje vinogradniško-vinarske zadruge. Prikril je podatke o denacionalizaciji, po katerih je bilo zemljišče, na katerih stoji zadružni dom, vrnjeno bizeljskim zadružnikom. Za nameček je to zemljo pri Poštni banki zastavil za najem 800.000 evrov vrednega kredita.
»Nikoli si nisem želel lastiti tuje stvari, in če bi vedel, da Zadružni dom Bizeljsko ni last Vina Brežice, ne bi nikoli zahteval vpisa v zemljiško knjigo,« na očitke odgovarja Čule, ki je po dveh letih vodenja nekdaj uspešno družbo spravil v stečaj. Zanika tudi očitke, da je hotel uničiti družbo. Trdi, da sta nekdaj slavno podjetje pokopala prezadolženost podjetja pred njegovim prevzemom družbe in preveliko investiranje v neproizvodne dejavnosti.
Sporni posli
Leta 2008, leto za tem, ko je Čule postal lastnik in direktor družbe Vino Brežice, v kateri je sicer na odgovornih delovnih mestih delal 35 let, je prek svojega pooblaščenca dosegel, da se je sporno zemljišče na Bizeljskem vpisalo v zemljiško knjigo kot njegova last. Zagovarjal se je, da ni vedel, da gre za zadružni dom, saj so se pogovarjali le o parcelnih številkah. A tožilec Bogdan Matjašič meni drugače. »V času, ko gre firmi slabo in ima finančne težave, je direktor prav gotovo pozoren na nepremičnine, še sploh, če gre za stavbišče,« je prepričan tožilec. Mesec za tem, ko je bila v zemljiško knjigo vpisana sprememba, je Čule na teren poslal geodeta. Ta je sklical vse mejaše in izvedel, da je omenjena parcela z zadružnim domom vred last Vinogradniško-vinarske zadruge Bizeljsko. Čule je torej vedel, da to ni njegova last, kljub temu pa je naslednje leto, ko je na Poštni banki urejal glede kredita, to isto parcelo zastavil kot hipoteko za najem kredita.
Obdolženi Čule je tako zaradi svojih interesov in interesov lastnega podjetja zlorabil določene okoliščine, da je najprej vpisal lastnino na svoje podjetje, čeprav je vedel, da ni njegova, s tem pa je zadrugi povzročil materialno in poslovno škodo, saj zadruga sploh ni vedela, da je njihova stavba pod hipoteko. Nato pa je preslepil še banko in ji povzročil škodo. Po mnenju sodišča je prav zapor primerna kazen za tovrstna kazniva dejanja in bi bila milejša kazen zgolj potuha, da se lahko s takimi dejanji, ki so v zadnjem času v Sloveniji zelo pogosta, nadaljujejo. Sodba še ni pravnomočna, njegov zagovornik Bojan Klakočar, ki je predlagal oprostilno sodbo, se bo pritožil. »Ocenjujemo, da nimamo slabih argumentov za pritožbo,« je po razglasitvi dejal Klakočar.
