CELJE – Na celjskem okrožnem sodišču se bo danes začelo sojenje nekdanjemu ekonomu Nadškofije Maribor Mirku Krašovcu, ki je osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo EU in krivde na predobravnavnem naroku ni priznal. Drugi soobtoženi v tej zadevi so krivdo že priznali in jim je bila izrečena tudi kazen, Krašovcu pa grozi do osem let zapora.
Tovšakovi skupaj s priznanji sedem let in pol zapora
Nekdanji direktorici Vegrada Hildi Tovšak je sodnica Romana Gradič v zadevah Betnava in Rimske terme izrekla petletno zaporno kazen. Ker je sodba v zadevi Čista lopata postala pravnomočna in je Tovšakova priznala krivdo tudi glede blagajne vzajemne pomoči, ji je sodnica potem izrekla enotno kazen sedem let in pol zapora.
Nekdanja direktorica družbe Betnava Dragica Marinič je obsojena pogojno na 23-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, gradbeni nadzornik Karel Bogatin na dve leti zapora, ki ga bo odslužil s 1460 urami družbenokoristnega dela. Anton Ekart iz mariborske nadškofije pa je obsojen pogojno na 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.
Vsi obdolženi, ki jim tožilec Stanislav Pintar očita kaznivo dejanje poslovne goljufije pri prenovi dvorca Betnava v škodo EU, morajo plačati tudi sodne stroške in takso.
Bogatin, ki mu je izrečena skupna kazen, saj je priznal krivdo tudi v zadevi Rimske terme, mora družbenokoristno delo opraviti v dveh letih.
Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.
Pošiljali račune za nikoli opravljena dela
S tem denarjem so zatem zaprosili za 1,7 milijona evrov evropskih sredstev in jih tudi dobili. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija pozneje ta denar vrnila.
Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije in dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.
Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo znesek 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi bili vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist 1,7 milijona evrov.