KOPER – Včeraj je bil razpisan predobravnavni narok proti 62-letnemu nekdanjemu predsedniku uprave Cimosa Francetu Krašovcu zaradi zlorabe položaja, a ga sodnik Matevž Gros ob nepriznanju krivde zaradi številnih nejasnosti in brez prevodov večine listin v spisu ni mogel izpeljati do kraja, zato je nadaljevanje razpisal za 3. marec prihodnje leto. Zadeva ima dolgo brado in se nanaša na leti 1996 in 1997, ko naj bi Cimos s Krašovčevim podpisom prodal parcelo in poslovne prostore v Zagrebu in naj bi s tem oškodoval podjetje Cef-Ing, ki je že izbrisano iz registra. Za popolno zmešnjavo je poskrbel še zagovornik Branko Verstenšek, ki na obravnavo ni bil vabljen, predstavil pa se je kot pooblaščenec družbe Soft-Ing in kanadske družbe Hormes, ki naj bi bili kot delničarji izbrisanega Cef-Inga nekakšni pravni naslednici in posledično tudi oškodovanki.
Sodnik Gros je odločil, da bodo vse listine, ki so v sodnem spisu v hrvaškem jeziku, do nadaljevanja predobravnavnega naroka prevedli v slovenščino, tako da se stranke pozneje ne bodo delale Francoze, češ da niso razumele vsebine. Odvetniku Verstenšku pa je naložil, da mora priskrbeti vsa potrebna potrdila in dokazila, da sta družbi, ki sta ga pooblastili, pravni naslednici iz registra izbrisanega Cef-Inga. Ali bo pooblaščencu to uspelo izpeljati, je vprašljivo, saj je že hrvaško ustavno sodišče zavrnilo ustavno pritožbo glede odškodnine.
Proti Krašovcu je okrožno državno tožilstvo v Kopru zaradi omenjene sporne prodaje v Zagrebu vložilo obtožnico, to pa je prvostopenjsko sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Tožilstvo je vztrajalo pri svojem, višje sodišče v Kopru je zatem odločilo, da je obtožnica utemeljena. Obtoženemu nekdanjemu predsedniku uprave Cimosa je ob vsem cirkusu v sodni dvorani šlo le na smeh. Potem ko je zapuščal koprsko sodno poslopje, se je zresnil ob vprašanju, kako komentira nedavno ovadbo, v kateri mu skupaj še z dvanajsterico nekdanjih sodelavcev očitajo kaznivi dejanji goljufije na račun Evropske unije in pranja denarja. Odvrnil je le, da te zadeve ne bo komentiral. Cimos in njegova hčerinska podjetja so se namreč prijavili na razpis za pridobitev evropskih sredstev iz sklada za regionalni razvoj za nabavo nove proizvodne opreme. Od EU in iz slovenskega proračuna je Cimos prejel nekaj več kot pet milijonov evrov, izkazalo pa se je, da so v Cimosovih podjetjih v Kopru in Mariboru opremo nadomestili z rabljeno oziroma so staro opremo le prenovili in prebarvali.
