SOJENJE

Ne spomni se, da 
bi jo tolkel do smrti

Objavljeno 20. december 2012 09.28 | Posodobljeno 20. december 2012 09.30 | Piše: Mihael Korsika

Branko Katić je na sojenju obžaloval smrt nekdanje ljubimke Sare Tadić.

Branko Katić je obžaloval smrt Sare Tadić (foto: Marko Feist).

LJUBLJANA – Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je začela glavna obravnava proti 54-letnemu Branku Katiću, ki naj bi konec aprila letos do smrti potolkel nekdanjo ljubimko Saro Tadić. Tožilstvo mu očita, da je 77-letno Tadićevo v njenem stanovanju s trdim topim predmetom najmanj dvanajstkrat udaril po glavi. Obtožen je uboja, za kar je zagrožena zaporna kazen od pet do 15 let.

Samomor in razsuti možgani

Katić je uvodoma obžaloval njeno smrt. »Obžalujem to, kar se je zgodilo. Obžalujem njeno smrt, bil sem omamljen. Ne morem verjeti, da sem ji vzel življenje. Ne verjamem, da sem jaz to storil,« je v zagovoru povedal Katić in opisal dogajanje usodnega 27. aprila, ko je prišel na obisk k Tadićevi – ob tem je priznal, da se številnih stvari s tega dne sploh ne spomni.

Že na predobravnavnem naroku pred dvema tednoma je njegova zagovornica Barbara Krištof Lučovnik okrožni kazenski sodnici Vesni Podjed pojasnila, da naj bi bil njen klient pod vplivom črne magije.

Po Katićevih besedah je, ko je stopil v njeno stanovanje, Tadićeva zaklenila vrata in mu zabrusila: »Zdaj pa sem te dobila in bom delala s tabo, kar bom hotela.«

Katič je pojasnjeval: »Rekla je, naj kaj spijem, vendar nisem hotel. Je rekla, da moram spiti, in sva nazdravila. Sploh ne vem, kako se je zgodilo, da me je prijela za roko.« Takrat naj bi jo odrinil in s kozarcem udaril v obraz. »Padla je in vpila naprej. Trikrat, štirikrat sem ji rekel, naj me pusti pri miru.« Ko je nemočna ženica ležala na tleh, naj bi ji vzel ključe in odšel iz stanovanja. »Ko sem odšel, je bila na tleh in še živa,« je zatrdil pred petčlanskim sodnim senatom.

Ko sem odšel, je bila na tleh in še živa.

Pojasnil je, da je Tadićevo spoznal pred sedmimi leti, k njej je prihajal enkrat na teden: »Težila je, da bi skupaj hodila. Rekel sem ji, da je razlika v letih prevelika in da ne bo šlo. Bila je tudi nasilna, zato sem šel stran in zamenjal telefonsko številko.«

Poleg omembe črne magije je obramba že na predobravnavnem naroku nakazala, da bi bila smrt Tadićeve lahko posledica samomora, zato je Katićeva zagovornica predlagala, naj sodišče pridobi dokumentacijo o zdravstvenem stanju žrtve pred smrtjo. »Bila je zelo bolna, če ni slučajno naredila samomora,« je navrgla Barbara Krištof Lučovnik. Okrožna državna tožilka Helena Zobec Dolanc je temu nasprotovala in se začudila: »Kakšen samomor, ko pa so možgani ležali na tleh hodnika?!« Po oceni obrambe bi bil obtoženi lahko tudi »izzvan z neprimernim vedenjem pokojne«.

Brez možnosti za preživetje

Na včerajšnji glavni obravnavi sta na prostor za priče stopila tudi žrtvina otroka, Liljana Erženičnik in Milivoj Tadić. Liljana je glede vhodnih vrat povedala, da jih je mati običajno zaklepala, tudi ko je dobila obisk, vrata pa da so že zelo dotrajana. »Če niso bila zaklenjena, so se ob prepihu odpirala,« je pojasnila, njen brat pa je poudaril, da so ga že nekajkrat zaslišali, tudi s poligrafom, in priznal, da je mati precej pila. »Vsak dan pivo in še kakšno žgano pijačo.« Potrdil je sestrine besede, da je bila Sara Tadić prijazna in vesela ženska.

Kot priča je nastopil še urgentni zdravnik Primož Aplenc, ki je po klicu soseda prvi prišel na kraj zločina. Takoj po prihodu v pritlično stanovanje na Škerjančevi 6 v ljubljanskem Štepanjskem naselju je ocenil, da gre za nasilno smrt. »Čudno, da sosed, ki je poklical reševalce, ni poklical tudi policije,« je povedal Aplenc in dodal, da Tadićeva ni imela »nobenih možnosti za preživetje«. Umrla bi tudi, je dejal, če udarci po glavi ne bi bili smrtni, saj je imela dihalno pot zamašeno s krvjo.

Potrebuje sodnega tolmača

Branko Katić, obtožen uboja, sodni proces spremlja s sodnim tolmačem. Kot je pojasnil, stoodstotno razume slovenski jezik, vendar ima težave pri izražanju, saj to ni njegov materni jezik. Rodil se je v Bosni in Hercegovini, na sončni strani Alp pa živi že nekaj desetletij.

Deli s prijatelji