KRIV?

Ne prizna, da je učitelju s sekiro razčesnil glavo

Objavljeno 24. julij 2016 13.39 | Posodobljeno 24. julij 2016 13.39 | Piše: Boštjan Fon

Alban Thaçi se sklicuje na grozote iz otroštva, ko je gledal, kako so mu ubili dedka.

KRANJ – V ponedeljek dopoldne, bilo je 3. novembra 2014, je prebivalce Nomenja spreletaval srh. V vasici, lučaj odmaknjeni od povezovalne regionalne ceste Bled–Bohinjska Bistrica, so našli truplo učitelja tehničnega pouka Pavla Zupana. Bil je umorjen, pobit z gasilsko sekiro, ki jo je imel doma. Grozljive posledice nečloveškega dejanja so se prve razkrile hišniku z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, ki so ga na Zupanov dom, kjer je po smrti matere živel sam, poslali, ker učitelja po krompirjevih počitnicah ni bilo na delo. Smrtonosni udarci, bilo jih je več, so bili od zadaj usmerjeni v zatilje. Morilec je 58-letnemu Zupanu, ki je bil znan kot prijazen in ustrežljiv, čeprav samotarski in zaprt vase, prišel za hrbet v trenutku, ko je ta skozi glavna vrata stopil v svojo hišo, in ga pobil s hladnim orožjem.

Bal se je, kaj bo rekel oče

Preiskava je bila dolgotrajna, zadnjo nedeljo letošnjega februarja pa je z vklenjenimi rokami pred kranjsko sodno palačo sprejel cigareto 26-letni Alban Thaçi. Nenehno je ponavljal, da mu je žal za to, kar je storil, da ni mogel spati in se je želel sam predati policiji, hkrati ga je bilo strah, kaj bo o njegovem početju dejal njegov oče. Točno ob 13. uri je Albanec iz Celja stopil pred preiskovalno sodnico in zaslišanje je trajalo izjemno dolgo. Po koncu so ga odpeljali v pripor, njegov zagovornik po uradni dolžnosti pa je kratko povedal, da ga obtožnica bremeni ropa in umora, kar je Thaçi tudi priznal na zaslišanju. Ob začetku sojenja na kranjskem sodišču, njegovima kompanjonoma Shklqimu Banushiju in Jetonu Fidu so že izrekli kazen po priznanju (za zapahi ne bosta prebila niti dneva, če bosta v dveh letih opravila vsak po 980 ur družbeno koristnega dela), se je pričakoval podoben razplet, torej priznanje krivde in izrek obsodbe, kar pa se ni zgodilo.

Krivde ne prizna

Vodja kranjskega tožilstva Marija Marinka Jeraj je zahtevala okroglih dvajset let zapora, Thaçi pa krivde ni priznal. Skliceval se je na težko otroštvo na Kosovu, predvsem na obdobje, ko je bil star devet let. Med njegovim odraščanjem so se namreč v tem predelu dogajale krute stvari in mladi Alban naj bi bil celo priča usmrtitvi svojega dedka. Njegov zagovornik Žiga Novak je sodišču predlagal, naj postavi izvedenca psihiatrične stroke, ki bi ocenil Thaçijevo zmožnost razumevanja in obvladovanja v času očitanega dejanja, s tem se je strinjalo tudi tožilstvo. Hkrati bodo na prostor za priče povabili špiclja, ki je avstrijskim varnostnim organom izdal, kje v Avstriji je Thaçi, ki je po dejanju šel čez Karavanke. Naši možje v modrem so ga ujeli, ko je iz tujine prišel v Celje na upravno enoto podaljšat veljavnost dokumentov. Njegov zagovornik je prepričan, da se je sledenje njegovemu klientu ter samo prijetje dogajalo navzkriž z zakonom, hkrati ga je zmotila po njegovem mnenju neustrezna analiza las, ki so jih našli na telesu umorjenega Zupana. Sodišče bo sklepalo o izločitvi nekaterih dokazov, potem pa se bo šele začelo sojenje. 

Deli s prijatelji