»Ne morem verjeti, da ga ni več«

GORENJE PRI DIVAČI – »Kar zmrazi me, ko pomislim na to, kaj se je zgodilo. Ne morem verjeti, da ga ni več,« nam je le nekaj metrov pred travnikom in njivo v Gorenju pri Divači, kjer se je v ponedeljek popoldne zgodila tragedija, dejala gospa iz vasi Gorenje, ki je zaradi smrti 72-letnega Sežančana Rada Mlača zavita v črnino. 
V vasi skorajda ni človeka, ki Rada ni poznal, čeprav se je pred leti preselil v Sežano. Tja, kjer je preživel mladost, se je pogosteje vračal od januarja lani, ko mu je po hudi bolezni umrl brat. Rado je po njem podedoval travnik, za katerega je lepo skrbel. Prav na travniku, do katerega ima od hiše le nekaj korakov, se je žalostno končala njegova življenjska pot. »Ob 17.56 se je v naselju Gorenje pri Divači v občini Sežana na dvorišču za stanovanjsko hišo na osebo prevrnila cisterna za prevoz vode. Posredovali so gasilci ZGRS Sežana, ki so kraj dogodka zavarovali. Oseba je na kraju dogodka umrla zaradi poškodb,« so le nekaj ur zatem o dogodku zapisali na Upravi RS za zaščito in reševanje.

Traktor tekel v prazno

Mlač je tisočlitrsko cisterno z vodo pripeljal s traktorjem. Potem ko je posejal čebulo in česen, je hotel zaliti zemljo. Kaj se je nato dogajalo, niso znali natančno opisati, saj ob nesreči nikogar ni bilo blizu. Menda je, potem ko je ustavil traktor na ravnem travniku ob njivi, od njega želel odklopiti doma narejeno manjšo prikolico, na kateri je bila cisterna. Ta se je nagnila na eno stran, Rado pa ni imel niti toliko časa, da bi odskočil na varno, in približno tono težka cisterna ga je pokopala pod seboj.

»Eden do domačinov ga je našel, ko je bila kanta na njegovi glavi,« smo slišali in še, da je prav ta domačin posumil, da nekaj ni v redu, saj ob prižganem traktorju več minut ni bilo nikogar. Seveda je takoj začel dvigati cisterno, a je bilo na žalost prepozno, 72-letni Rado Mlač je umrl na kraju nesreče, so potrdili tudi na PU Koper.

Dober ključavničar

Mlača se bodo dobro spominjali tudi njegovi sosedje v bloku sredi Sežane, kjer je z ženo živel zadnja leta in s katero ima dva otroka. »Poznam ga še iz mladosti, ko smo še v šolo skupaj hodili. Delal je pri Kraškem zidarju, bil pa je zelo dober ključavničar,« nam pripoveduje starejši možakar in nadaljuje, da ga je še v ponedeljek zjutraj videl, kako se je z avtomobilom odpravljal proti svojemu domačemu kraju. Tam je imel tudi delavnico, na kateri stoji napis Kovač.