BEGUNSKA KRIZA

Naval na slovenske meje: v igri je tudi ograja

Objavljeno 23. oktober 2015 11.34 | Posodobljeno 23. oktober 2015 11.34 | Piše: T. L.

Cerar oster do nekorektne, nedobrososedske, neodgovorne Hrvaške. Njegov govor odmeva tudi pri sosedih.

Predsednik vlade Miro Cerar.

LJUBLJANA – Ob robu begunske krize se je med Slovenijo in Hrvaško začelo vse ostrejše že kar obračunavanje. Na Hrvaškem so se mediji včeraj najprej odzvali na helikopterske posnetke dogajanja ob hrvaško-slovenski meji,image zvečer, danes pa še na nastop premierja Mira Cerarja v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji. Cerarjev močan napad na Hrvaško, je zapisal Jutarnji list, Iz Slovenije prihajajo te obtožbe dnevnik.hr, Slovenski premier Cerar kritizira: Hrvaška se obnaša neevropsko pa je po nastopu zapisal Večernji list. 

Cerar je v pogovoru omenil tudi možnost postavitve ograje na slovensko-hrvaški meji. Da Cerar poizveduje, kje bi bilo mogoče kupiti žico, smo v ponedeljek prvi poročali v Slovenskih novicah.image  

»Oni se morajo zavedati, da to ni sodelovanje. Njihova odgovornost je, da se to dogaja. Oni dobesedno iščejo konflikt. Mi smo seveda zadržani, vemo, da ne smemo pasti na provokacije, zato zadevo umirjamo in mislim, da to delamo za zdaj uspešno. Ampak jaz moram opozarjati, to moram neposredno sporočiti tudi kolegu Milanoviću, prav tako naša policija in ministrstvo, da je to nesprejemljivo. Ste videli posnetke? Upam, da so jih videli tudi ljudje po televiziji.« je bil do ravnanja Hrvaške oster premier Cerar.

O neslavnem hrvaškem rekordu

Dodal je, da je »zadnji neslavni rekord, ki so nam ga povzročili Hrvati, skoraj 13.000 ljudi v enem dnevu«. Dodal je, da v nobeno državo, od Grčije navzgor, ni v enem dnevu prišlo toliko ljudi. To je približno toliko, kot če bi v Nemčijo v enem dnevu prišlo skoraj 500.000 ljudi.«

»In mi z našimi policijskimi, delno vojaškimi enotami, civilno zaščito in humanitarnimi organizacijami kljub temu ta tok obvladujemo, usmerjamo, pazimo, da naši ljudje niso ogroženi, in preprečujemo posamezne incidente. Vsa pohvala policiji, ki jo nekateri žal napadajo. Zelo slovensko, žal. Tudi to se bo moralo spremeniti.«

Nova izstopna točka na Jesenicah

Je pa sodelovanje z Avstrijo boljše. Z njimi so se dogovorili za (vsaj začasno) izstopno točko na Jesenicah. »Z Avstrijci sodelujemo res dobro, moram jim izreči vse spoštovanje, saj nosijo veliko breme beguncev. Lahko ste videli danes, kako so tudi oni obremenjeni, kako doživljajo iste situacije kot mi, z množico ljudi zunaj v težkih razmerah.« 

In kaj bo storila Slovenija, če se sodelovanje s Hrvaško ne bo izboljšalo? Cerar pravi, da razmišljajo o vseh možnostih, tudi o ograji. Čeprav v tem hipu tega še ne bi naredili in bo Slovenija še do nedelje čakala na rešitve na evropski ravni. Če teh ne bo, bo Slovenija prepuščena sama sebi, je dejal Cerar. »Kot predsednik vlade bom stopnjeval našo pripravljenost in intenzivnost ukrepanja do vseh meja, uporabili bomo vse, kar smemo in moremo, da bomo zavarovali naše državljane in državo. Glede ograje: nekaj opcij je. Vedeti morate, da imamo zelo dolgo mejo s sosedo Hrvaško, 670 kilometrov na tem delu, in konfiguracija terena je zelo zahtevna. Vedeti morate, da če se postavi žičnata meja, to ni dovolj, za njo morata stalno stati policija in vojska, da ne bi kdo prodrl čez mejo. To je za državo s tako razmeroma majhnim številom prebivalcev in viri veliko težje kot za neko večjo državo.«

In kaj se dogaja v sodelovanju s Hrvaško? Milanović je včeraj dejal, da sta s Cerarjem govorila že ob 8. zjutraj. »Torej zjutraj sva si z Milanovićem izmenjala sporočili, a sem bil zelo kratek, kajti povedal sem mu, da ravna skrajno neodgovorno, in ga opozoril, da bo to imelo to resne posledice, če bodo tako ravnanje nadaljevali: torej s tem nepredvidljivim pošiljanjem beguncev, s tem, ko namenoma razpršijo ljudi in jih pošiljajo v reke, namesto da bi ravnali humano in v koordinaciji z nami, da bi jih mi sprejeli in odpremili v centre in potem naprej. Skratka, jaz bi rekel neevropsko in nevarno, kajti to lahko povzroči konflikte.«

Slovenija ukrepe stopnjevala

Na očitke, da vlada ni ukrepala dovolj hitro, da se je že mesece vedelo, kaj se lahko zgodi v primeru zaprtja madžarske meje, Cerar odgovarja, da so se ukrepi stopnjevali. »Če bi denimo predlagali spremembo zakona o obrambi, da se malce širijo pooblastila vojske, še vedno pod nadzorom države in policije in seveda pod pogojem, da to odloči DZ v dvotretjinsko večino, če bi to želeli sprejeti prej, ko še ni bilo beguncev, bi vsi rekli, da želi vlada izkoristiti begunsko krizo za povečevanje pooblastil vojski. Mi smo to sprejeli v pravem trenutku. Ta zakon ni aktiviran in ga tudi ne bomo aktivirali, če ne bo treba. Imamo pa pripravljenega, če nastopi situacija, ki bo terjala še večje stopnjevanje ukrepov.«

Na vprašanje, ali je Evropa že prej ponudila pomoč, pa je Slovenija ni hotela vzeti, je Cerar odgovoril, da je bila pomoč najprej potrebna v Italiji, zdaj je v Grčiji. »Vsa Evropa ima težavo, ker ne postavi na svoje zunanje meje ustreznega nadzora, in to je tema, s katero se nenehno ukvarjamo v Evropskem svetu. Seveda pa ne moreš zahtevati pomoči, dokler se tok ne preusmeri k tebi, dokler ni realnost taka, da je ta pomoč potrebna. Evropa se počasi odziva. Mi smo na to opozarjali, povedali smo, da bomo potrebovali pomoč. Ali so Avstrijci pripravljeni, ali so Nemci? Vsi smo se znašli v podobnem položaju.«

Cerar dodaja, da so včeraj izročili spisek, kaj potrebujejo. »Mi smo pripravili predlog, da dobimo 60 milijonov evrov za prvih šest mesecev, to je finančna pomoč. Zaprosili smo tudi za policijsko opremo, tu so odprti, in tudi za nekaj policijskih enot iz evropskih držav, ki sem jih prej omenil.«

Kdaj bi si lahko denar in pomoč v ljudeh lahko obetali? To je odvisno od odločitve Evropske komisije, bi se pa lahko zgodilo zelo hitro, pravi Cerar. »Dejstvo pa je, da ne moremo računati na jutri ali pojutrišnjem, kajti tako hitro spet ne gre. Sami moramo zato storiti vse, da zavarujemo ljudi, premoženje, da usmerjamo tok, kamor se ta tok samodejno premika. In da smo hkrati humani do tistih, ki so bolni, do otrok, nosečnic, seveda v skladu z možnostmi.«

Ljudje na terenu izčrpani, ampak je še precej rezerve 

Toda če pomoči ne bo, koliko časa bodo zdržali policija, vojska, prostovoljci in humanitarci? »Ti ljudje garajo. Danes smo delali ves dan na vladi in sprejeli evropskega komisarja, jutri gremo jaz in trije ministri na teren, obiskali bomo ključne točke. Vse spoštovanje tem ljudem, ki to delajo. Bi pa rekel tako: seveda so izčrpani, ampak imamo še precej rezerve v vojski, v rezervnih enotah policije, tako da bomo vzdržali še kar nekaj časa. Nekateri res vlagajo nečloveške napore, zato ker nam Hrvaška tako nekorektno, tako nedobrososedsko, neodgovorno pošilja ...«

 

Deli s prijatelji