Ko je pojenjala svetloba petkovega dne in je tema začela padati v Klavčičevo ulico v Kamniku, so tamkajšnji prebivalci na večernem sprehodu govorili bolj po tiho kot sicer, radostne glasove je bilo mogoče slišati le iz otroških grl na bližnjem igrišču. Odrasli so pogledovali proti pritličnemu stanovanju s spuščenimi žaluzijami, v katerem so začeli svojci – takoj po odhodu mrliškega voza ter policijskih vozil – čistiti sledi krvavega petka. Vse se je začelo kakšnih dvanajst ur prej, cerkveni zvonik še ni odbil sedme, ko so prvi sosedi slišali kričanje med 45-letno Vojko Avbelj ter njenim 54-letnim partnerjem Cvetom Petkom.
Sina odpeljali v šoku
Neposredni sosedje iz naselja Bukovnik so bili v ranih večernih urah še povsem pod vtisom krvavega dogodka, ki ga tod ne pomnijo; pritlični sosed nas je le z mrkim in tihim glasom odpravil: »Mene nič ne sprašujte, sem v šoku.« Ko so policisti proti večeru končno odstranili trakove in so prebivalci bloka lahko znova nemoteno hodili v stavbo in iz nje, je spregovorila ena od Vojkinih dolgoletnih znank: »Vojka je bila kot mlada zelo luštno dekle, delala je v Induplatih, po rojstvu sina Sebastijana pa jo je začela dajati poporodna depresija, potem pa je še službo zgubila,« pripoveduje soseda, oblečena v črno. »Bila je shizofrena, večkrat je bila na psihiatriji v Polju in se je vračala. Še v sredo zjutraj mi je poslala sporočilo ter prišla k meni po kavo, zdaj pa to …« se je pridušala, ko so ji misli brzele po spominih.
Kar je popoldne šokiralo okolje, je Vinko Stojnšek iz ljubljanske policije sporočil proti večeru: »Nekaj minut čez 14. uro smo bili obveščeni, da so v enem izmed stanovanj v Kamniku našli mrtvi osebi. Dosedanje ugotovitve kažejo, da je ženska umrla nasilne smrti, moški pa je storil samomor.« Jutranji hrup se je hitro polegel, dopoldne naj bi še eden od sosedov srečal Cveta. A oba je brez znakov življenja našel njun sin Sebastijan; fanta so zaradi šoka odpeljali z medicinskim vozilom, policija pa je zanikala, da sta partnerja umrla zaradi uporabe strelnega orožja.
Česa se je bala Vojka?
Cveta Petka, ki naj bi z nožem pokončal Vojko, nato pa se obesil, opisujejo kot delavnega človeka, ki naj bi bil bivši policist, zadnja leta se je preživljal s pleskanjem pa z vožnjo kamiona, delal je v Rusiji, drugi se ga spominjajo kot športnika, ki je rolal in balinal. Nihče izmed sogovorcev ga ne pomni kot nasilnega, se je pa znancu potožil, da ga bo njegova Vojka enkrat spravila ob živce. Ena izmed sosed opisuje nedavni prizor, ko je Vojka prišla k njej: »Najprej je hotela, da zaklenem vrata, potem pa je hotela pri meni prespati. Jaz pa sem se zbala še zase, kaj bo …« Vojka je večkrat govorila o tem, da jo je strah – a kolikor gre razumeti njene sosede v bloku, so to pripisovale njeni duševni bolezni, ne pa resnični nevarnosti. Na koncu pa je umrla nasilne smrti...
Različne zgodbe
Vrata stanovanja nenadoma odpre družinski član z rokavicami iz lateksa na rokah, ki si jih je nadel za čiščenje prizorišča dvojne smrti. Moški, seveda v šoku po družinski nasilni smrti, je le odmajal z glavo in odmahnil z roko; pozneje je odnesel črno vrečo ter v njej nekaj tragičnih ostankov tega petka, ki bodo lažje romali izven misli njihovih svojcev, še bolj sosedov, kot neodgovorjena vprašanja.
Zgodbe ljudi iz naselja o paru s tragičnim koncem so si različne, neenoznačne, v statističnih analih pa bo ostalo zapisano, da je še en Slovenec ubil svojo partnerico ter si nato sodil. Težave po takšnih in podobnih tragedijah pa najbolj občutijo svojci – v tem primeru sin Sebastijan, ki je v istem dnevu izgubil mamo in očeta. V njem bo njuna podoba živela najdlje.
Skrivnost za zidovi
»Ko se je k meni zatekla za pomoč, sem to pripisovala zmedi v njeni glavi,« pove soseda v črnini. Vprašanja, ali bi lahko pomagali sosedi oziroma sosedoma, bodo še nekaj časa težila njihove duše – vsaj tistih, h katerim se je Vojka zatekala in ki so vedeli za drobce dogajanja znotraj štirih zidov nesrečnega para.
