LJUBLJANA – Matevž Zajc, ki je 15. septembra lani na dvorišče stanovanjske hiše upokojene vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve Jožice Boljte Brus odvrgel ročno bombo, se bo lahko v zaporu še celo desetletje tepel po glavi zaradi svoje pozabljivosti. Kot je namreč konec junija ob izreku 10 let in tri mesece dolge zaporne kazni povedala ljubljanska okrožna sodnica Dejana Fekonja, se lahko le njegovi pozabljivosti in amaterizmu zahvalimo, da so organi pregona našli storilca. Poleg odvržene bombe M52 jugoslovanske izdelave je bila namreč v bližini kraja dogodka najdena še ena neeksplodirana ročna bomba, za katero je Zajc trdil, da jo je najprej hotel vreči, a jo je nato v paniki vrgel v travo, ker se mu ni zdela zanesljiva. A po prepričanju sodišča ni bilo tako. »Bombo ste pozabili. Če je ne bi, storilca nikoli ne bi izsledili,« je povedala Fekonjeva, ki je tudi menila, da je bil, čeprav trdi nasprotno, dobro poučen o ravnanju z bombo. Trditve, da je ob poku, kot je povedal v zagovoru, pričakoval učinek manjše petarde, je ocenila za smešne, saj »vsak ve, kaj je bomba in kakšne posledice ima«. Skratka, Zajc je tako dobro vedel, kaj drži v rokah, oziroma da to niso neke otroške bombe, kot naj bi mu jih opisal neki Mile z boljšaka. »Ni mogla imeti učinka petarde in ni bila otroška. Potem bi za novo leto metali bombe, in ne petard,« je dodala predsednica petčlanskega sodnega senata.
Pomagal mu ni niti Mile
Eden glavnih adutov obrambe, s katerimi je poskušala dokazati, da Zajc ni kriv in da bi moral biti oproščen, je bil prav že omenjeni Mile. Prav ta naj bi bil namreč naročnik napada na nekdanjo tožilko, saj mu je, kot se je zagovarjal obtoženi, obljubil službo na Žalah, če bo z eksplozivnim sredstvom prestrašil žensko na fotografiji, ki je Zajc do takrat, kot je trdil, ni poznal. Prav ta obljuba službe ga je, kot je pred izrekom sodbe povedala njegova zagovornica Irena Ferme »zaslepila, čeprav se dobro zaveda, da je to neprimerno in neustrezno dejanje, in to iskreno obžaluje«. Fermetova je še povedala, da je Zajc izkazal pripravljenost za sodelovanje z organi pregona pri odkritju naročnika, a več kot ima sam podatkov, policiji ni mogel posredovati. »Res pa je, da smo predlagali izvedbo dokazov, ki bi lahko prispevali k razrešitvi odkritja naročnika, ampak nobene aktivnosti, po podatkih, ki so mi znani, v tej smeri ni bilo,« je še pojasnila Zajčeva zagovornica.
Glede tega je sodnica Dejana Fekonja pojasnila, da še danes ostaja nedokazano, da omenjeni Mile sploh obstaja. Policisti so, kot je nadaljevala, opravili razgovore na bolšjem sejmu in glede na lokacijo stojnice prišli do Mileta Andrića, a ga nista prepoznala ne obtoženi ne Boljte Brusova oziroma možakar ni prepoznal niti Zajca. »Ni dokazano, da bi imel zamere do Jožice Boljte Brus, zato je precej dvomljivo, da bi bila to ta oseba,« je pojasnila sodnica in izrazila prepričanje, da mora naročnik prihajati iz samega zapora. Zapornik, ki zaradi uspešnega preteklega dela Boljte Brusove do nje očitno goji zamere, je tako moral Zajcu natančno razložiti, kdo je cilj napada. Zajc je bombo odvrgel le tri dni potem, ko se je po 11-mesečni zaporni kazni vrnil na prostost.
Bombo vrgel direktno proti nekdanji tožilki
Na sojenju se je preverjalo še eno vprašanje, in sicer ali je Zajc na dvorišče bombo vrgel z namenom, da tožilko ubije ali da jo le prestraši. »Če bi jo obtoženi hotel ubiti, bi jo opazoval, jo prestregel zunaj in uporabil učinkovitejša sredstva za dosega cilja,« je v zaključni besedi opozorila zagovornica in dodala, da bi naročnik izbral bolj izkušenega izvajalca. Menila je tudi, da takrat zaradi ugasnjenih luči ni mogel videti, da je bila v vetrolovu nekdanja tožilka.
Po besedah sodnice je izvedenec ugotovil, da je Zajc takrat stal ob žičnati ograji, in ne ob kovinskih drsnih vratih, in da je bila bomba vržena v smeri, kjer je bila Boljte Brusova. Glede na njeno pričanje, kaj je doma delala tistega večera in do kdaj je imela v posameznem delu hiše prižgano luč, po mnenju sodnice tudi ni izključeno, da jo je Zajc videl. »Če bi jo želeli prestrašiti, bi bombo odvrgli v drugo smer,« je menila in nadaljevala, da najbrž zaradi ovir, kot so drevesa in grmovje, bombe ni mogel vreči bližje hiši. Tako je eksplodirala le 8,6 metra od vetrolova. A niti to ne spremeni dejstva, saj bi lahko njeni leteči delci ranili kogarkoli od družinskih članov Boljte Brusove, če bi bil v tistem trenutku na dvorišču. »Če bi delci prileteli v vetrolov, bi jo lahko smrtno ranili,« je še povedala sodnica ter dodala, da je le srečno naključje, da niso poleteli proti nekdanji tožilki. Na koncu je še povedala, da želijo z izrečeno kaznijo tudi poslati širše sporočilo tistim, »ki bi jim kaj takega padlo na pamet«, saj sodišče ne sprejema maščevanja ljudem, povezanim s pravosodjem, od policistov, ki preiskujejo kazniva dejanja, do tožilcev, ki jih preganjajo, in sodnikov, ki sodijo, pa do medijev, ki o teh zadevah poročajo. Obramba je že napovedala pritožbo.
Pomotoma priznal kazniva dejanja
Matevž Zajc, ki je bil tako zaradi poskusa uboja obsojen na sedem let, za povzročitev splošne nevarnosti na tri leta in za hrambo prepovedanih bomb na pol leta zapora (enotna kazen 10 let in 3 mesece zapora), je v zaključni besedi vsa kazniva dejanja sicer priznal, a le za nekaj sekund, saj ga je njegova zagovornica takoj opozorila na napako, tako da je na koncu obveljalo, da priznava dejanje, ki ga je storil, oziroma da je vrgel bombo, poskusa uboja pa ne.
Odvržena bomba ga bo še drago stala. Hkrati z zaporno kaznijo je sodišče odločilo še, da mora nekdanji tožilki, njenemu možu in njunima sinovoma plačati po 8000 evrov za pretrpljen strah po napadu. Poleg tega mora Jožici Boljte Brus plačati še 5341 evrov in njenemu možu 239 evrov za materialno škodo.
