LJUBLJANA, VARAŽDIN – Ljubljanski tožilci so vložili obtožbo za 30 let zapora proti razvpiti in za dva moška skoraj usodni 49-letni Ruži Šimunković iz medžimurskega Pribislavca. Prava cvetka je očitno ta mati dveh otrok, ki zdaj čepi v ljubljanskem priporu, potem ko se ji je sfižil še drugi poskus, da bi s sveta spravila moškega. Najprej se je predlani na Hrvaškem poskušala znebiti 53-letnega moža Anta Marjanovića iz Varaždina, in ker ji to ni šlo najbolje od rok, je umor kar naročila in plačala, nato pa se je oktobra lani sredi Slovenije namenila lastnoročno zadaviti in s kamnom dotolči prijatelja Tihomila Buterina iz Oroslavja.
Videla je denar
Buterinova pripoved za Slovenske novice o tem, kako je pri Lukovici skoraj postal žrtev brutalne morilke, je naravnost šokantna in čisto filmska. Vse skupaj se je začelo nekega lanskega dne, »ko sem ugotovil, da me žena vara«. Mimogrede, z njegovo ženo smo že prej govorili, toda ona trdi, da gre za »izmišljotine te čarovnice, ki mu je prerokovala neumnosti, iz njega vlekla denar ter ga naposled skoraj stala glavo«.
Toda 64-letni Tihomil vztraja, da ga je varala z znancem, saj se je o tem prepričal potem, ko je v oglasniku našel telefonsko številko vedeževalke, oglasila pa se mu je Ruža. »Dobila sva se, bil sem frapiran, kako natančno je opisala tega človeka in kaj vse počneta z mojo ženo,« se spominja vratar v enem od hrvaških podjetij. »Takoj je pridobila moje zaupanje. Večkrat sva se še srečala, kar koli sem jo vprašal, vse je vedela, vse je pravilno prerokovala. Sčasoma sva se spoprijateljila. No, ja, vsaj jaz sem mislil, da gre za prijateljstvo.«
Usoda je nanesla, da je prejel pošto s sporočilom, da je v Španiji podedoval 30.650 evrov (pozneje se je kajpak izkazalo, da gre za lažno oziroma tako imenovano nigerijsko pismo), jo pokazal Ruži in prepričale so ga njene besede: »Resnica je, vidim te s tistim bankirjem, ki ti je pisal, kako ti izroča ta denar.«
Kava, ki uspava
Ponudila se je, da gre z njim po dediščino. Predlagala je, da se z avtom odpeljeta v Ljubljano, prenočita pri njeni sestri, naslednji dan pa z Brnika z jekleno ptico poletita v Španijo po denar, ki mu ga je zapustil nekdo, za katerega svoj živi dan ni slišal. Napočil je dan odhoda in nočna pot ju je iz Varaždina popeljala v Slovenijo. »Po prehodu meje sem plačal 150 evrov kazni, saj sem pozabil kupiti vinjeto.« Ruža je njegovo jezo pomirjala s kapučinom, »ki je bil nenavadne barve in okusa. Vse bolj sem postajal utrujen in zaspan, komaj sem vozil 110 na uro, čeprav običajno brzim s 150. Predlagala je, naj si odpočijem, ona pa bo vozila naprej.«
Preselil se je na sedež za sovoznika in v hipu zaspal. »Potem me je čez čas zbudila, češ da je zgrešila Ljubljano. A je ni, od nje sva bila oddaljena še nekaj deset kilometrov. Spet sem prevzel krmilo, utrujenost pa ni popuščala.« Kmalu ni zmogel naprej; pri Lukovici je zapeljal z avtoceste in našel primeren prostor, da se naspi. »Sedež mi je Ruža nastavila v ležeč položaj. Roke sem dal pod glavo, pa mi je rekla, da se bom bolj sprostil, če jih imam položene na trebuhu.« Tako je storil in zaspal kot klada.
Nenadoma pa ga je predramil neznosen občutek, da se duši
»Pogledal sem nazaj, sedela je za menoj, okrog mojega vratu pa je bila vrvica, ki jo je zategovala kot zmešana. Komaj sem se osvobodil, pa je že začela z nekim velikim kamnom tolči po moji glavi. Izmaknil sem se, spet je padalo po meni, najprej je kričala 'A hočeš, da te s pištolo?', potem pa obrnila ploščo, češ 'Kdo ti je to naredil?' Komaj sem ji ubežal.« In pribežal na avtobusno postajo, kjer mu ob petih zjutraj nihče ni hotel ustaviti, razen nekega avtobusa. »Prosim vas, pokličite policijo, hotela me je ubiti!«
Ružo so našli kakih pet kilometrov globoko v gozdu in jo strpali v pripor, kjer čaka na sojenje zaradi poskusa umora iz koristoljubja. Najprej je Tihomila omamila s pomirjevalom v kavi in ga nato hotela ubiti, ker je vedela, da je za dolgo pot s seboj vzel 12.000 evrov, zaradi teh ga je hotela fentati in zbežati v neznano. »A ni jih našla, saj sem jih skril pod sedež,« pojasni Tihomil.
Ni vedel, da je Ružin mož
Kot vse kaže, pa Ruži zaradi tega greha ne bodo sodili v Sloveniji, saj so nam z ljubljanskega okrožnega sodišča sporočili, da navkljub vloženi obtožbi predobravnavni narok ni razpisan, »ker je okrožno državno tožilstvo predlagalo odstop spisa Republiki Hrvaški«. Tiskovni predstavnik varaždinskega županijskega sodišča Igor Pavlic pravi, da Hrvaška od Slovenije sicer ni zahtevala izročitve Šimunkovićeve, »a sta oba vpletena, obtoženka in oškodovanec, hrvaška državljana. Med državama pa obstaja sporazum, da lahko tožilstvo v takih primerih predlaga prenos pristojnosti na njuno matično državo. Zdaj mora torej pregon za v Sloveniji ji očitano kaznivo dejanje prevzeti naše tožilstvo, ne dvomim, da ga ne bi, nato pa ji bomo kajpak sodili na županijskem sodišču v Varaždinu. Pa še to zadevo bi lahko združili s tisto, ki proti Šimunkovićevi že poteka pri nas.«
V Varaždinu so ji namreč že začeli soditi zaradi kaznivega dejanja na škodo Anta Marjanovića
Njegova zgodba je zelo podobna Tihomilovi, le še bolj bizarna je. Če verjamete ali ne, možakarju se menda ni niti sanjalo, da sta z Ružo mož in žena. Ko so mu na sodišču to povedali, je le zajecljal: »Nemogoče. Enkrat me je sicer zvlekla na neko poroko njenih prijateljev v Zagreb, a bil sem prepričan, da sva tam v vlogi poročne priče. Nisem imel dokumentov za poroko, nisem dobil prstana, pred matičarjem smo bili štirje in si medsebojno čestitali, potem pa je šla nekaj overit k notarju.«
Kmalu po dnevu, ko je dahnil usodni da, ne da bi za to vedel, ga je začela Ruža nagovarjati, naj nanjo prepiše svoje varaždinsko stanovanje, sam pa se preseli v dom starejših občanov. O tem kajpak ni hotel niti slišati. Pa je imela po poročanju hrvaških občil že pripravljen načrt. Tudi pri Antu je poskusila s kavo. »Včasih sem se počutil tako omotično, ko mi je skuhala kapučino,« je govoril, a ga po pitju napitka s pomirjevali ni zadela srčna kap, kot je Ruža upala, da ga bo. »Enkrat me je omamljenega celo zvlekla v avto ter me nekje odvrgla na travniku. Vso noč sem tam preživel pri minus 20 stopinjah.«
Ker trdoživi Anto ni in ni hotel umreti, se je Ruža domislila, da bi bilo še najbolje, če njen najdražji nesrečno utone v Dravi. Našla je nekega Zorana Oršoša, mu dala 500 evrov in nalogo, naj ga pokoplje v reki, on pa je odšel na policijo in jo prijavil.
Tedaj je niso priprli in že nekaj mesecev pozneje si je lahko našla novo naivno žrtev ter poskušala pri slovenski Lukovici uresničiti peklenski načrt številka dve.
Po izročitvi Hrvaški ji bodo torej na Hrvaškem hkrati sodili zaradi naročila umora Anta in poskusa umora Tihomila. Po tamkajšnji kazenski zakonodaji ji grozi kazen dolgotrajnega zapora oziroma do 40 let.