Napisal sms, zadavil
 hčerkico in se obesil

PODGORICA – »Kaj je naredil Dragan? Joj, saj me bo kap,« je zajecljala Barbara Jauk iz Ihove pri Benediktu, ko je izvedela, da se je v družini njenega brata Janeza Ješovnika zgodila tragedija. V šoku je jela pripovedovati, da je imela z bratovo družino, ki živi v črnogorskem Plevlju, zadnja leta bolj malo stikov. »Moj brat Hanzek, bil je letnik 1932, je že nekaj časa mrtev. Zdaj se ne bom spomnila, kdaj je umrl, bilo je takrat, ko je bil velik sončni mrk. Točno na dan mrka so ga pokopali. Ah, tega je sigurno že 12 let. Še enkrat ponovite, ker ne morem dojeti ... kaj je naredil Dragan?«

Ženi poslal sms, kaj bo storil

Petinpetdesetletni Dragan Ješovnik, črnogorska občila prispevke začenjajo s podatkom, da je po rodu iz Slovenije, je te dni ena od glavnih zgodb tamkajšnjih kronistov. Bil je namreč akter nedeljskega nezaslišanega zločina, vzel je življenje svoji enoletni hčerki, nato pa si sodil sam.

V kraju Gnjijevi nad Cetinjem je pohodnik naletel na grozljiv prizor: pod drevesom je ležal mrtev otrok, z vrvi, ki je bila privezana okrog ene od vej, pa je visel moški. Že prvi policijski indici so kazali, da je moški zadavil svojo komaj enoletno hčerkico J., nato pa si sodil. Po prvih policijskih poročilih je vzrok za detomor in samomor tičal v slabem odnosu med zakoncema Ješovnik v zadnjih nekaj mesecih.

S Sandro Sjekloćo, ravnateljico cetinjske šole Lov­ćen­ski par­ti­zan­ski od­red, se je Dragan poročil pred slabima dvema letoma, bila je njegova druga žena. Nesoglasja med njima naj bi dosegla vrhunec pred kakimi desetimi dnevi, ko so se njune poti dokončno razšle, Dragan se je odselil, deklič pa ostal pri materi.

V nedeljo je prišel na obisk, da bi se s Sandro dogovorila o njegovih stikih s hčerjo, z otrokom se je potem odpravil na sprehod. Ker se ob dogovorjenem času nista vrnila, je Sandra poklicala policijo. Pravzaprav je tedaj že slutila, da se bo najverjetneje zgodilo nekaj groznega, saj je od moža prejela sms, v katerem je pisalo, kaj namerava storiti.

Kot se je izkazalo, je oče po sprehajališču krajanov hčerko odnesel iz mesta, zavil na makadamsko pot, od tam pa navkreber po zelo težko dostopnem terenu do hoste in za kruto dejanje izbral drevo ob dveh zapuščenih hišah. Trupli so torej 15 kilometrov od Cetinja našli v ponedeljek.

V stanovanju, v katerem je živel po selitvi od žene, je morilec pustil tudi poslovilno pismo, v katerem je zapisal, da ne more preboleti nove ločitve, zato je najbolje, da ga s hčerko pokopljejo v istem grobu. Obdukcija je potrdila, da je hčerko zadavil z vrvjo, s katero se je nato obesil.

Po ločitvi živel 
v Sloveniji

»Kot sem že rekla, zadnje čase nismo imeli prav veliko stikov, eden od nečakov, pa se ne spomnim, ali je bil to Dragan, me je poklical pred kakimi tremi ali štirimi leti na silvestrovo, da je voščil za novo leto. Dragan je bil nazadnje pri nas leta 1991, ko mi je umrla mati. Potem ni več prihajal, je pa kot otrok tukaj velikokrat preživljal počitnice,« pravi njegova teta s Štajerskega.

Čeprav so nam nekateri krajani, ki živijo v Ihovi in se spominjajo Janeza, povedali, da je bil v Črni gori v vojski, kjer je spoznal neko žensko in se v Slovenijo niti ni vrnil, Barčika, kot v Ihovi pravijo Barbari, pravi, da ni bilo tako. Janez naj bi se v Črno goro res odselil skoraj kot še puhobradi mladenič, vendar ni ostal tam po končanem vojaškem roku.

»Bil pa je še zelo mlad, ledik in fraj. Kot pleskar bi moral oditi delat v Zagreb, a je zamudil vlak, zato so šefi tja poslali nekoga drugega, njega pa posadili na naslednji vlak in mu rekli, da gre delat v Črno goro. In je tam kar ostal, se poročil, dobil štiri sinove in hčerko. Za Dragana vem, da se je tudi poročil in da ima dva otroka, eni hčerki je ime Majda, če se prav spominjam. Tega, da se je poročil še enkrat s to Sandro in da je imel še enega majhnega otroka, pa nisem vedela ...«

Nad zločinom so kajpak pretreseni tudi Draganovi črnogorski prijatelji. Zagnanega alpinista je zelo dobro poznal generalni sekretar podgoriškega planinskega društva Visokogorci, Milan Radović, katerega član bi po selitvi v črnogorsko prestolnico postal Dragan. »Sploh ne morem dojeti, da je res storil kaj takega. Nenehno je namreč govoril o tem, kako je srečen z novo ženo in kako zelo ljubi hčerkico. Pred tremi ali štirimi leti se je ločil od prejšnje žene, s katero je res imel dva otroka, potem je nekaj časa živel v Sloveniji. Ne vem, kje. Nekajkrat me je poklical iz Ljubljane, ker je kupoval planinsko opremo in je potreboval nasvet. Z novo družino je zaživel na Cetinju, kmalu pa bi se preselili v Podgorico, saj je tam zidal hišo.«

Na spletni strani Visokogorcev se je Radović od Dragana Ješovnika poslovil z besedami: »Bil je eden od najaktivnejših gornikov. Slovenski geni so ga pogosto vodili v planinske višave ... Resno se je dogovarjal s prijatelji iz Slovenije, da bi se priključil njihovi ekspediciji na K2. Tako zelo si je želel razviti našo zastavo na drugem najvišjem vrhu Zemlje. A človek načrtuje, odloča pa Bog. Usoda je imela drugačne načrte.«