Namesto hčerke se je očetu oglasil morilec

CELJE – Petkova tragedija, v kateri je 32-letni Silvo Temnik vzel življenje svoji leto dni mlajši ženi Mojci, še odmeva. Brez mamice je ostalo troje majhnih otrok, starih dve, štiri in pet let. Družina je do januarja živela na Ponikvi, rojstnem kraju blaženega škofa Antona Martina Slomška, a se je pred tremi tedni Mojca, zaradi vse hujšega nasilja, skupaj z otroki preselila k staršem v Slatino v Šmartnem v Rožni dolini. 
Celjski kriminalisti so v ponedeljek razkrili, da je mož Silvo ženo Mojco čakal pri njenem avtomobilu pred podjetjem Fragmat v Laškem. Potem ko je ob 22. uri končala delo, jo je prepričal, da je lahko prisedel v njen avtomobil. Odpeljala sta se do mestnega parka v Celju, kjer sta se želela v enem od tamkajšnjih lokalov v miru pogovoriti. A lokal je bil že zaprt, zato je Silvo z ženo ostal v avtomobilu, kjer jo je verjetno želel prepričati, naj se vrne k njemu. Povedal naj bi ji tudi, da se je odločil za zdravljenje odvisnosti od alkohola. A Mojca je bila neomajna in ga je zavrnila. »Zagotovo je bil vzrok za to posredno tudi denar, saj je dobro vedel, da če se z Mojco ne bo pobotal, tudi do denarja ne bo mogel več priti. Ona je bila edina, ki je bila v službi in je vsak mesec domov prinesla plačo, četudi je bila ta skromna, nekaj so nanesli tudi še otroški dodatki,« nam je zatrdila ena od njenih sodelavk, ki je vedela za njeno stisko. Mojca trpljenja pred sodelavkami, s katerimi so bile skupaj vsak dan skoraj desetletje, ni mogla skriti.

Zla slutnja
 okoli 23. ure

Ko je Mojca zavrnila možnost, da bi se še kdaj vrnila, se je Silvo hudo razjezil. Začel jo je daviti, a se mu je upirala, zato je pograbil vrvico in z njo dokončal dejanje, ki ga je očitno načrtoval. Najbrž je predvideval, da se zaradi slabih izkušenj ne bo pustila kar tako pregovoriti. Da so Silva Temnika že obravnavali zaradi nasilništva, so potrdili tudi na celjski policiji.

Potem ko je hladnokrvno ubil ženo, je z njenim truplom najverjetneje še nekaj časa sedel v avtomobilu in razmišljal, kaj naj z njim naredi. Kot nam je povedal Mojčin oče Branko Temnik, sta z njeno mamo postala pozorna, ko so urni kazalci že bili blizu 23.00, pa njune Mojce še vedno ni bilo domov. To je bilo nenavadno, ker se nikoli nikjer ni tako dolgo zadržala. Zato je hčerko poklical na njen mobilni telefon. »Kar nekaj časa je telefon zvonil, potem pa se mi je oglasil moški glas, ki ga sprva nisem prepoznal. Morda tudi zaradi presenečenja, ker tega nisem pričakoval. Zato sem začudeno vprašal, koga neki sem pa zdaj dobil. Potem je glas na drugi strani rekel, češ, a zdaj me pa niti poznati ne boš več hotel. Takrat sem prepoznal zetov glas in ga vprašal kako to, da se je oglasil on, če pa sem klical Mojco. Na to je odgovoril, da sta se z Mojco samo malo ustavila v Celju, da bosta šla skupaj na pijačo, potem pa pride domov. Nakar sem zahteval, naj mi da na telefon Mojco, on pa nazaj, da to ne bo šlo, ker je šla pravkar na stranišče. In da me bo poklicala nazaj. Minilo je nekaj časa, morda kakšnih pet minut, in ker še vedno ni poklicala, sem jo jaz poklical znova. A je telefon zvonil v prazno. Nisem pomišljal in sem takoj poklical na policijo in povedal, kaj me teži. In so rekli, da bodo šli takoj v akcijo,« je oče za Slovenske novice podrobneje opisal dogajanje tiste usodne noči na petek, trinajstega februarja. Kot nam je še zatrdil, so mu preiskovalci pozneje povedali, da je bila njegova hčerka v trenutku, ko jo je klical, najverjetneje že mrtva, saj naj bi izdihnila kakšne četrt do pol ure, preden sta truplo v njenem avtomobilu odkrila prometna policista. Ta naj bi opazila, da voznik ni bil pripet z varnostnim pasom, za krmilom pa je sedel, kljub temu da sploh ni imel vozniškega izpita. Še huje, ko sta zagledala negibno žensko, jima je hladnokrvno dejal, da je pač ubil svojo ženo. Policista sta jo nemudoma izvlekla iz vozila in jo poskušala oživljati, prav tako je oživljanje nadaljeval tudi dežurni zdravnik. A bilo je prepozno.

Krajani na
strani družine

Oče nesrečne Mojce nam je povedal, da trenutno za tri sinove skrbita on in njihova babica Olga. »Pridni fantki so, tudi živahni in razigrani. Nisem jim še povedal vsega, postopoma jih privajam na to, da mamice ne bo več,« je priznal z žalostnim glasom. »Naredil bom vse, da bi vnuki lahko ostali pri nama, če ne bo šlo drugače, bom to dosegel po sodni poti,« nam je zatrdil. In obenem priznal, da so jih ljudje v teh dneh zasuli s pomočjo. Tako z oblačili kot tudi igračami, tudi denar so nekateri prinesli. Povedal nam je tudi, da se njegov zet Silvo, ki bo do sojenja za umor ostal v priporu, ni pisal Kidrič, kot njegova mama, ampak Kokol, kot oče, in da je ob poroki z Mojco leta 2005 prevzel njen priimek Temnik predvsem zato, da bi zmedel sodišče in bi ga pustili pri miru.

Na vprašanje, kako to, da je njun najmlajši, dveletni sin kar štiri mesece živel pri Tereziji Kidrič v Šmarju, torej pri Silvovi mami, pa je povedal, da je bilo to zato, ker je bila zima, Silvo pa ni pravočasno poskrbel za kurjavo.

Oglasili so se še nekateri krajani Slatine v Šmartnem v Rožni dolini, ki so nesrečno Mojco poznali od mladih nog. »Zelo smo prizadeti in šokirani, da se je Mojčino življenje končalo tako žalostno in tragično. Tega si ni zaslužila. Bila je takšen drobižek, ne vem, ali je imela vsega 40 kilogramov. Za otroke bi naredila vse. Vam povem, vsi trije fantki so pravi cukrčki,« nam je dejala ena od krajank, ki družino dobro pozna. Kot je še dejala, bodo krajani verjetno družini pomagali tudi pri obnovi hiše, da bodo otroci, če bodo le lahko ostali pri starih starših, živeli v boljših razmerah. »Imajo pa za zdaj oblačil, igrač in tudi hrane res dovolj. Pri Rdečem križu bomo odprli poseben račun, na katerem se bo zbiral denar, potreben za obnovo hiše, saj se zavedamo, da je transparentnost nujna, če želimo, da ne bi bilo kakšnih zlorab,« je še dejala ena od krajank in hkrati naših bralk.