NOVA GORICA – Za kaznivo dejanje umora je 54-letna Mirica Trček iz Idrije že tretjič sedla na zatožno klop sodišča. Dve sodbi je višje sodišče razveljavilo in zahtevalo ponovno sojenje. Jim bo v tretje uspelo pojasniti, ali je februarja 1999 v idrijskem stanovanju z nožem zadala smrtno rano partnerju Danilu Močniku ali pa si je med prerivanjem in ruvanjem Močnik sam potisnil rezilo v prsi in izkrvavel?
Na včerajšnjem sojenju je sodnica Andrejka Luznik prebrala vse tri zagovore, ki jih je ovadena in pozneje obtožena Trčkova dala preiskovalnemu sodniku in na dveh sojenjih. Največ nejasnosti je pomenil njen zagovor pri preiskovalnem sodniku takoj po dejanju, kjer je obtožena na številna vprašanja odgovorila, da se ne spominja vse dinamike dogajanja v stanovanju 2. februarja 1999. Tistega dne se je namreč že dopoldne počutila slabo, imela je visoko vročino, vendar je v službi vztrajala vse do 14. ure, ko jo je prišel iskat Močnik. »Čim sem prišla domov, sem legla k počitku, si segrela mleko in vanj dala med in sadjevec. Najmanj en deciliter sem ga vsula v skodelico. Tistega dne je imela mama rojstni dan, pome je prišla bivša svakinja in me odpeljala do staršev, da sem voščila mami. Pri njej nisem zdržala več kot 20 minut. Nekaj po 19. uri sta domov prišla Danilo in najin sin, tedaj triletni Rok. Fantka sva prepričala, da gre prespat k mojim staršem, kamor ga je peljal Danilo. Potem ga dolgo ni bilo nazaj, tako da sem telefonirala staršem, ki so mi dejali, da je minilo že precej časa, odkar je odšel od njih«, je zagovor pri preiskovalnem sodniku začela Trčkova. Po njenem je Močnik domov prišel nekoliko pijan. »Rekel je, da si bo pripravil večerjo, odgovorila sem mu, naj poje repo, ki mi jo je dala mama. Z nožem v roki je prišel v dnevni prostor in dejal, da bo pripravil še narezek in naj se mu pridružim pri večerji. Na njegovo vztrajanje sem popustila. Med obedom me je vprašal, ali mu posodim nekaj denarja, ki ga potrebuje za zdravniški pregled v Ljubljani. Odvrnila sem mu, da sem brez denarja, saj bom plačo dobila šele 5. februarja. Vztrajal je, naj si sposodim pri mami, kar sem zavrnila in mu dejala, da je podoben svoji materi, ki nikoli ni bila hvaležna za vse dobro, kar smo zanjo naredili. Danilo je povsem podivjal, udaril me je po obrazu, da sem padla na tla. Ko sem se pobirala, me je z desno roko zgrabil za vrat in me začel daviti, v levi je držal nož. Popraskala sem ga po roki in verjetno tudi po obrazu in ga s kolenom sunila v mednožje. Tedaj je izgubil moč. Odkorakala sem proti kavču, še preden sem legla, sem zaslišala zvok, kot da bi se zaprla vrata od omare. Pogledat sem šla, kaj se je zgodilo, Danilo je sedel na tleh. Stresla sem ga, dejal mi je le, da ga boli in naj mu pomagam. Na njegovi majici sem zagledala krvni madež, ko sem ga slekla, sem opazila globoko rano v predelu prsi. Danilo ni več kazal znakov življenja. Klicala sem policijo. Na drugi strani se je oglasil moški, zatem nisem več slišala njegovega glasu. Stekla sem k sosedu policistu in ga prosila, ali on pokliče policijo«, se je zagovarjala Trčkova.
Na prejšnjih dveh sojenjih je goriško sodišče obtoženo Mirico Trček obsodilo na poldrugo leto zapora, tokrat jo je na leto pogojnega zapora s preizkusno dobo dveh let. Izvedenec sodnomedicinske stroke Milan Balažic z inštituta za sodno medicino medicinske fakultete je včeraj pojasnil, da je pri prerivanju nastala poškodba z nožem, ki se je kljub hitri prvi pomoči končala s smrtjo. Samopoškodbe sicer ne more povsem izključiti, po njegovem je ta nastala, ko ga je obtoženka brcnila v mednožje. Močnik se je tedaj sklonil, popustile so mu moči, medtem ko je Trčkova, ki ga je držala za zapestje, v katerem je imel nož, svojo moč obdržala. Po obrazložitvi sodnice Andrejke Luznik je obtoženka prekoračila silobran. |
Dejala je, da se v zagovoru pri preiskovalnem sodniku veliko stvari ni spomnila, ker je bila močno izčrpana in razburjena, saj ji je v dveh dneh uspelo le za par uric zatisniti oči. »Iz Idrije so me peljal najprej v Novo Gorico, od tu na poligraf v Koper, ko so me nekaj po polnoči pripeljali nazaj, me je začel takoj zasliševati preiskovalni sodnik. Po tem zaslišanju sem začela premišljati, kaj se je dogajalo v tistih usodnih trenutkih. Začela sem povezovati niti med seboj in zato sta bila tudi nekoliko drugačna zagovora na dveh sojenjih«, je pojasnila Trčkova.
