SOJENJE

Najprej za prostitutko, potem šele za umora

Objavljeno 16. september 2013 09.20 | Posodobljeno 15. september 2013 21.04 | Piše: Boštjan Celec

Avstrijci Bosancem (še) ne bodo izročili morilca, Slovenca Feliksa Plohla.

Poročna fotografija z Ljubljanskega gradu. Foto: Tomi Lomba, Delo

DUNAJ – Ali imajo kakršne koli informacije z Dunaja, kaj nameravajo Avstrijci storiti s slovenskim državljanom Feliksom Plohlom, je bilo vprašanje za predsednika sodišča v Bihaću Milana Marcetića. »Ne, sem upal, da mi boste vi povedali kaj novega v zvezi z njim,« je odgovoril sodnik, ki je bil član senata, ki je Slovenca davnega leta 1995 obsodil na osem let zapora zaradi dvojnega umora v Bosni in Hercegovini.

Najprej sojenje v Avstriji

Ob zločinu komaj 21-letnega Plohla so tedaj sicer spravili za zapahe, vendar pa so bošnjaške oblasti iz zaporov spustile skoraj vse kriminalce ter jih poslale na bojišča, v zameno pa so ti morali podpisati dokument, s katerim se obvezujejo, da se bodo po koncu vojne vihre pohlevno vrnili v kehe in do konca odslužili prisojene kazni. Veliki večini to kajpak ni prišlo niti na misel – na prostosti je še vedno na desetine obsojencev, ki jih Bosna zaman išče s tiralicami– in tudi Plohlu ni.

Pozneje se je izkazalo, da so ga poti vodile v ZDA, v arhivih Nedela pa smo odkrili člančič iz leta 2009, da je bil tedaj v Sloveniji, kjer se je na Ljubljanskem gradu poročil z Američanko Malekio. Za to so očitno izvedeli tudi v Bihaću, prav v tem kraju je zagrešil dvojni umor, leto dni pozneje so za njim razpisali tiralico, ki ni obrodila sadov vse do pred dobrim mesecem in pol, ko so ga prijeli pred dunajskim zabaviščnim parkom Prater in ga vtaknili v pripor zaradi napada na prostitutko.

V četrti, kjer dame sumljivega slovesa za denar prodajajo svoja telesa, se je Plohl, ki je bojda pri severnih sosedih bival nelegalno, zagledal v eno od njih, 29-letno Neveno I. Ali sta imela odnos, avstrijski policisti pozneje niso poročali, toda Slovenec zagotovo ni poravnal računa. Še več, mladenko je napadel, jo pretepel, ji iztrgal ročno torbico in se podal v beg. Ženskine krike sta slišala v bližini stoječa policista v civilu, se zapodila za njim, ga ujela, podrla na tla in olisičila.

Na policijski postaji v četrti Leopoldstadt so kaj kmalu ugotovili, da imajo opravka z dvojnim morilcem, vendar pa so predstavniki pravosodja bosansko tiralico za zdaj odložili v predal, saj mu bodo najprej sodili sami. Kot smo izvedeli od tiskovne predstavnice dunajskega deželnega sodišča Christine Salzborn, je sojenje razpisano za 8. oktober, kajpak mu ne bodo sodili zaradi morebitnega posilstva, pač pa zaradi ropa. Šele ko bo znana ta sodba in bo v Avstriji odsedel zelo verjetno prisojeno kazen, se bo tamkajšnje pravosodje odločalo, ali in komu ga bo izročilo, Bosancem ali Slovencem. Avstrijski novinarski kolegi pričakujejo, da Plohlu nekajletna zaporna kazen na Dunaju ne uide, ekstradicijski postopek pa zna biti precej zapleten, saj bo uradni Dunaj od države prosilke terjal zagotovila, kot denimo, da mu je bilo zaradi umora sojeno pošteno in da mu zaradi tega greha ne bi pretila morebitna smrtna kazen.

Tajson se ga še kako spominja

»Pri nas smo ga spoznali za krivega dveh kvalificiranih oblik umora ter dveh poskusov umora,« pove o izidu sodnega procesa zaradi Plohlovega kaznivega dejanja v Bosni bihaški sodnik Marcetić in dodaja, da precej mila kazen skoraj zagotovo zaradi storilčeve mladosti. Danes 40-letni v Bihaću rojeni Slovenec je grešil v noči na 1. januar 1994. Iz Slovenije se je namreč v tistih časih vrnil v Bosno in se vključil v balkansko morijo, na silvestrovo pa se je zabaval v Ulici Nijaza Salihodžića. V bližini tamkajšnje džamije se je sprl s tremi mlajšimi moškimi, ki jim je zagrozil, da jih bo pobil.

Odšel je in se kmalu vrnil z avtomatsko puško. Zlatana Lonića je ustrelil v trebuh in ga hudo ranil. Huje ranjen je bil tudi Muhamed Kahrić, ki je poskušal pred pobesnelim Slovencem pobegniti v bližnji lokal, a ga je krogla zadela v hrbet. Po spominih sodnika Marcetića pa obe smrtni žrtvi Plohlovega strelskega pohoda sploh nista bili iz družbe, s katero se je sprl. »Mladoletnega Merlina Bratića je ustrelil, ko je stal na dvorišču svoje hiše, Husein Mušanović pa je umrl, ker mu je po naključju prekrižal pot.«

Vest o aretaciji Feliksa Plohla v Avstriji je kajpak v hipu preplavila bihaški okraj, kolegi s časopisa Avaz pa so ugotovili, da se domačini še kako dobro spominjajo davnega silvestrskega zločina. Plohla so bolj poznali pod vzdevkom Fela, bojeval pa se je v uniformi hrvaške vojske. Ljudje vedo povedati, da je bilo najgrozljivejše od vsega, da je bilo eni od njegovih žrtev, Merlinu Bratiću, komaj šest let.

Eden od tistih, ki je smrti ubežal, je danes 40-letni Zlatan Lonić z vzdevkom Tajson, zaradi Slovenca je 90-odstotni invalid in lahko hodi le ob pomoči palice. »Zadel me je v trebuh, krogla mi ga je dobesedno razmrcvarila in poškodovala tudi hrbtenico. Z njim se pred tem sploh nisem sprl, tiste silvestrske noči sploh nisem pil alkoholnih pijač. Le zabavati sem se hotel s svojo punco Dženano. Sem pa opazil, kako se Plohl prepira s skupino ljudi, v kateri je bil Kahrić, nekaj so se dajali zaradi akumulatorja, ki ga je potreboval za električno energijo. Te noči je Slovenec v nas izstrelil 60 nabojev in onesrečil štiri družine.«

Po Lonićevih podatkih sicer sploh ni res, da bi se moral Plohl vrniti v bosanski zapor, saj je menda tedanji predsednik Bosne Alija Izetbegović zanj že mesec dni po obsodbi podpisal akt o pomilostitvi, da se le odide borit v uniformi bošnjaških enot.

Deli s prijatelji