LJUBLJANA – Marjana Elemirja Rozmana, ki je decembra 1998 na Gibini umoril svojo 62-letno mamo Anuško Klenar Rozman in bil junija 2013 predčasno, dobri dve leti pred koncem 14-letne zaporne kazni, izpuščen iz zapora, so na ljubljanskem okrožnem sodišču čakali zaman. Razlog, da se na predobravnavnem naroku ni izrekel o krivdi zaradi velike tatvine, ki naj bi jo zagrešil marca lani, pa ni bil v birokratskem zapletu ali opravičilu zaradi bolezni – tožilstvo je ob začetku naroka sodišče obvestilo, da so Rozmana policisti pridržali zaradi posebno drzne tatvine. Slednja se je, kot so nam potrdili na PU Ljubljana, zgodila v torek nekaj po enajsti dopoldne v hiši v ljubljanskih Mostah. Storilec, torej Rozman, je vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo in si nagrabil tehnične predmete, gotovino in oblačila. Pri tem ga je zalotil eden od stanovalcev, ki so bili v tem času doma, in ga zadržal do prihoda policistov, drugi storilec je medtem pobegnil. »Policisti so 56-letniku zasegli odtujene predmete (za okoli 2000 evrov) in mu odvzeli prostost,« so zapisali na PU Ljubljana.
Glede na to, da vsaj za čas pridržanja Rozman svobode ne more uživati, do včeraj pa ga še niso pripeljali k preiskovalnemu sodniku, je okrožni sodnik Boris Gabrijel Hrovat predobravnavni narok prestavil za krajši čas, tako da se mu obtoženi ne bi mogel izmakniti. V primeru velike tatvine mu tožilstvo očita, da je 12. marca lani iz parkirišča poslovne stavbe v Ljubljani ukradel BMW 318 v vrednosti 9000 evrov. Morda bi lov nanj trajal dlje, če ga prometni policisti ne bi ob kontroli ustavili še istega dne ob sedmih zvečer. Ker je vozil pod vplivom alkohola in ker ni, kot smo izvedeli, upošteval navodil policistov, so mu ti prepovedali znova sesti za volan in ga pridržali zaradi vožnje pod vplivom alkohola in brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Policisti so mu seveda vozilo zasegli in šele nato ugotovili, da je BMW last podjetja in da je bil ukraden. Med drugim naj bi ugotovili, da je Rozman v tem istem podjetju opravljal neka dela oziroma da jim je pomagal in da je tudi dobro vedel, kje so bili shranjeni ključi. Za takšno kaznivo dejanje je, tako kot za predrzno tatvino, v kazenskem zakoniku zagrožena kazen zapora do petih let.
Umoril mamo in
jo zakopal za hišo
Rozman je do izteka 14-letne zaporne kazni pogojno na prostosti vse do 7. julija prihodnje leto, ko se mu, kot smo včeraj slišali, dokončno izteče pogojni odpust. Zgodba o tem, kako je 1998. umoril svojo mater, je pretresla Slovenijo. Potem ko je decembra tistega leta Anuška Klenar Rozman kar naenkrat izginila, si nihče niti v sanjah ni predstavljal, da bi bil njen krvnik ravno starejši sin. Slednji je namreč svojemu, takrat 18-letnemu bratu Jožku, medtem ko ga je prišel z maminim golfom iskat na ptujsko srednjo šolo in ga vozil domov na Gibino, natvezil, da je mama odpotovala k sorodnikom v tujino in da mu je v Ljubljani pustila avtomobil.
Čeprav je bilo doma vse razmetano, na tleh pa so ležala tudi mamina polomljena očala, je bil Marjan še vedno dovolj prepričljiv v svoji zgodbi, ki jo je vmes nekoliko spreminjal, tako da so mu domači verjeli še ves mesec. »Dejal je, da so ji pač padla na tla. Verjel sem mu. Kako mu ne bi? Saj je moj brat. Nikoli si ne bi mislil, da je sposoben storiti kaj tako groznega,« se je spominjal Jožko.
Ko je v začetku leta 1999 domov na krajši dopust prišel njun oče, je ta skupaj z Jožkom začel sumiti, da nekaj le ni v redu. Na policijo je romala prijava in začela se je preiskava. Na dvorišču Rozmanovih so z rovokopačem odkopali materino truplo in kup sledi, ki so kazale, da je bil storilec Marjan. Policisti so ga aretirali za volanom golfa v bližini Ljutomera in ga 25. januarja privedli k preiskovalnemu sodniku, kjer je umor tudi priznal.
Marjan je v noči na 22. december nasilno vstopil v domačo hišo, da bi jo oropal, in v nadstropju, kjer ga je na hodniku presenetila mati, slednjo po prepiru večkrat udaril po glavi s težko baterijsko svetilko. Ker je vedel, da je bila Anuška nekoč strastna lovka in da je imela doma še vedno večjo količino lovskega orožja, je iz omare vzel puško in jo z njo pokončal. Preiskava je pokazala, da je truplo šele naslednje jutro zavil in ga odnesel iz hiše. Z bagrom je izkopal 130 centimetrov globoko luknjo in vanjo odvrgel truplo ter ga zakopal. Vrnil se je v hišo, kjer je pobral zlatnino, denar, tehnične predmete in orožje, ter se z golfom odpeljal v Ljubljano.
Sojenje za umor bi se moralo začeti že decembra 1999, a je Rozman pobegnil z zaprtega oddelka ormoške psihiatrične bolnišnice. Šele sedem mesecev zatem so ga v Žalcu po naključju prijeli policisti, ker je prehitro vozil in ni hotel ustaviti. Policisti so se morali precej namučiti, da so mu lahko na koncu na roke nataknili lisice. Istega leta mu je murskoboško sodišče že prisodilo 11 let zapora, a so morali zaradi procesne napake sojenje ponoviti. Oktobra 2001 je bil obsojen na 14 let zapora.