S PADALOM NEKAJ NAROBE

Na sodišče s padalom

Objavljeno 30. marec 2016 18.48 | Posodobljeno 30. marec 2016 18.48 | Piše: Aleksander Brudar

Najuspešnejša slovenska padalka vseh časov Irena Avbelj toži državo.

Irena Avbelj z odvetnikom Primožem Krapencem. Foto: Aleksander Brudar

LJUBLJANA – »Še kar se sestavljam, čeprav je od dogodka minilo že pet let. Mislim, da se bom morala kar ves čas,« je posledice zaradi poškodb, ki jih je utrpela 24. avgusta 2011 na Evropskem padalskem prvenstvu v Kikindi v Srbiji, na kratko strnila Irena Avbelj, najuspešnejša slovenska padalka vseh časov. Razlog za pogovor z njo nikakor ni bilo obujanje spominov na njene vrhunske dosežke, ki jih je nizala med letoma 1993 in 2011, ampak njen prihod na ljubljansko delovno sodišče, kjer od države terja 140.895,16 evra odškodnine (zahtevek se bo zaradi materialne škode, ki še nastaja, saj zdravljenje ni zaključeno, še zviševal). Prepričana je namreč, da bi ji jo morala država oziroma Ministrstvo za obrambo RS (Mors) izplačati, saj se je nesreča zgodila med opravljanjem službe. »Po dveh ukazih je bila napotena na 6. evropsko padalsko prvenstvo v Kikindi,« je pojasnjeval njen pooblaščenec Primož Krapenc in dodal, da je bila tako na tekmovanju po službeni dolžnosti oziroma da gre za poškodbo pri delu. »Na podlagi zakona o delovnih razmerjih je odgovoren delodajalec. Odgovoren je objektivno, in sicer zaradi nevarnosti padalstva kot takega,« je še povedal Krapenc. Da nikakor ni šlo za zasebno zadevo, ampak za službeno dolžnost, kot še dodaja, dokazuje tudi dokumentacija.

Padalo zatajilo dve sekundi pred doskokom

Zaradi padca Avbljeva, kot že rečeno, še danes čuti posledice (okvare živcev in težave z gležnjem, bolečine...), določene stvari pa so se začele poslabševati, kot je povedala tudi po tem, ko je začela nogo bolj obremenjevati. Dolgoletna častnica Slovenske vojske in poveljnica šolsko-padalskega oddelka v Slovenski vojski, ki je dobitnica Bloudkove nagrade, se je poškodovala med figurativnimi skoki, in sicer pri doskoku. »Do zadnjih dveh sekund je bilo s padalom vse v redu,« se spominja tistih trenutkov in dodaja, da je nato tik pred stikom s tlemi zatajila komandna vrvica. »Nisem je mogla potegniti,« nam razloži. Seveda varno ni mogla doskočiti, saj je bila takrat njena hitrost med 50 in 60 kilometri na uro. Z levo nogo je tako udarila ob tla.

»Šlo je za zunanji zlom noge, fibula je pogledala iz kože,« so tistega avgustovskega dne iz Kikinde sporočili predstavniki njenega delodajalca Morsa. Na srečo se je na koncu vse dobro izteklo, saj bi se ji, kot so bili prepričani poznavalci, v primeru, da bi pri taki hitrosti pristala z obema nogama, kolki zarili v notranje organe, posledice pa bi bile morda celo usodne. Iz Kikinde so jo z vojaškim helikopterjem nato odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer so ugotovili, da je pri padcu utrpela večkratni zlom križnice, si polomila vretenci, poškodovala živce na obeh nogah, si strgala vezi v desnem gležnju. Že ves ta spisek poškodb da vsakomur takoj jasno vedeti, da okrevanje ni bilo ne preprosto in še manj kratkotrajno. Vse od poškodbe je bila Avbljeva nato na bolniški, oktobra lani pa se je po skoraj 23 letih službovanja na Morsu morala od tam posloviti, saj je bila predčasno upokojena.

Sodnik hoče videti padalo

Sogovornica si seveda skupaj s pooblaščencem želi, da bi se sodni postopek čim prej končal, zaradi česar se je z državo pripravljena pogoditi. Še včeraj smo tako morali, ker je poravnavni narok tajen, 45 minut čakati pred sodno dvorano, a strankam ni uspelo najti skupnega jezika. Država namreč vztraja, da se je nesreča zgodila na civilnem tekmovanju, in sicer zaradi napake v ravnanju tožeče stranke. Morda pa bo pravobranilstvo nekoliko omehčalo svoja stališča, ko bo sredi maja na sodišču zaslišana izvedena priča Stane Kranjc. »Malo bomo s padalom skakali,« se je, ko smo se lahko spet vrnili v sodno dvorano, malce pošalil sodnik Dušan Medved, Krapenc pa je pristavil: »Na Nebotičniku bo naslednja obravnava.« Pooblaščenec Krapenc je nato v zapisnik narekoval, da bo Kranjc moral na sodišče priti v zvezi z ugotavljanjem razlogov za nedelovanje padala v sklepni fazi skoka. »On je konstruktor padala, s katerim se je zgodil škodni dogodek,« je še povedal. Sodnik Medved, ki bi si rad v živo ogledal, kako deluje padalo oziroma kaj dejansko je pri njem zatajilo, pa je nato odločil, da priča s seboj prinese enako padalo vrste cobalt atair 105, s katerim je takrat skakala tožnica. Na koncu je stranke opozoril, da bo, ker je v celotnem postopku predlaganih kar veliko izvedencev, »najmanj za eno leto dela«, kar pa, če ne bo poravnave, prinese še dodatne stroške.

Deli s prijatelji