MARIBOR – »Bilo je kot v kriminalki. Policisti so s pištolami v rokah in z oblečenimi neprebojnimi jopiči tekali naokrog,« nam je dogodke v Aljaževi ulici v Mariboru opisala ženska, ki stanuje v sosednjem bloku. Na dogajanje v stanovanjski hiši nedaleč od »džamije«, mariborske poslovalnice Telekoma, je postala pozorna šele, ko so odjeknili streli. Koliko jih je bilo, očividci niso znali povedati, saj »jih je bilo preveč, da bi lahko šteli«. Može v modrem naj bi poklical moški iz bližnjega bloka, h kateremu se je vsa iz sebe zatekla ženska srednjih let. Pozneje se je izkazalo, da naj bi šlo za tajnico v podjetju Fossor, ki ima sedež v stanovanjski hiši v Aljaževi ulici 12 na Taboru.
Ženska je v slabih 50 metrov oddaljen blok pritekla bosa. Medtem ko je tekla za svoje življenje, je izgubila čeveljce s peto. Vsa iz sebe je moškemu, ki ga je srečala, dejala, da so odjeknili streli. Policisti so prihiteli v kratko ulico, ki šteje le nekaj hiš, bili so nadvse previdni. Niso vedeli, kdo je streljal, zakaj je streljal. Na vse njihove pozive ni bilo odgovora. Po nekaj minutah so nasilno vdrli v hišo in naleteli na tri moška trupla. Vsi trije so umrli za posledicami ran strelnega orožja, nikogar niso ustrelili policisti. Kot se je pozneje izkazalo, je šlo za dvojni umor in samomor. »Ne vem, kaj se dogaja. Kdo je streljal in zakaj na našega šefa,« je v popačeni slovenščini dejal eden od delavcev, ki so se pripeljali na kraj tragedije.
Kot strela z jasnega je nato med ljudmi, ki so bili tako in drugače povezani z gradbenim podjetjem Fossor, odjeknila novica, da naj bi bila v dogodku udeležena direktor podjetja, 55-letni Abedin Shala, in njegov 29-letni sin Gzim. »In kdo je tretji?« nas je povprašal mladenič, ki je dobro poznal razmere v podjetju. »Čuk? Pa saj to je nemogoče. Edini Slovenec, ki je bil zaposlen v podjetju. Saj to ne more biti res. Kaj takega pa niti v sanjah ne bi mislil,« nam je nejeverno odvrnil. Na prizorišče streljanja je prihajalo vedno več ljudi, ki so se prijemali za glave, mnogi so jokali, ko so izvedeli, da naj bi pod streli padla tako Abedin kot tudi njegov sin Gzim. Slednjega so mnogi poznali pod imenom Gimi, ko je imel v najemu enega izmed gostinskih lokalov na Pobrežju.
Milivoj Čuk iz Radencev je bil dolga leta zaposlen v podjetju Fossor, ki je med drugim delovalo kot podizvajalec podjetja GVO na telekomunikacijskem omrežju. Pred kakšnim letom, ko je bila v podjetju uvedena prisilna poravnava, ga je zapustil. Predvčerajšnjim naj bi se Čuk po telefonu pogovarjal z Gimijem in dogovorili so se za včerajšnji sestanek na sedežu podjetja. Abedin Shala, njegov sin Gzim in Čuk so se sestali malo pred poldnevom. Vnel se je prepir, a naj bi se vsi vpleteni s Čukom na čelu tudi pomirili.
| Trojni poskus umora »Dogodek se obravnava kot trojni poskus umora in kaznivega dejanja hude telesne poškodbe,« je v zvezi z predvčerajšnjim pretepom, ki se je na polju nedaleč od Miklavža končal s streljanjem, razložil vodja mariborskega tožilstva Drago Šketa. Izvedeli smo, da so vpleteni Elvis Pajić, Matej Škofič, Alen Belec in Marko Tanevski. Pripadniki dveh klanov mariborskega podzemlja naj bi se v sredo dopoldne sprli že na Taboru, pele naj bi pesti, vendar so se naposled vendarle razšli. Z avtomobiloma naj bi se podili po mariborskih ulicah, za pokopališčem Dobrava so se ustavili na makadamski cesti. Bili so eden (Pajić) proti trem (Škofič, Belec in Tanevski). Elvis Pajić je izvlekel pištolo, nameril in sprožil. Škofiča naj bi krogla zadela v nogo, Belca pa v vrat, medtem ko je Tanevski odnesel celo kožo. Krogli nista ustavili Škofiča in Belca, saj sta nato Pajića (tudi s pomočjo Tanevskega) tako hudo pretepla, da se je družba ustrašila, da je mrtev. Zato je nekdo od njih poklical pomoč. |
Nato je Milivoj Čuk odšel iz hiše in se nekaj minut pozneje vrnil – s pištolo. Nameril je, odjeknili so smrtonosni streli, Abedin Shala in njegov sin sta bila takoj mrtva. Nato je na smrt bolni Čuk pištolo uperil še vase in storil samomor. Ko so policisti vdrli v hišo groze, so našli le tri trupla. Motiva, zakaj se je zgodila tragedija, sicer uradno še ni nihče potrdil, a naj bi se skrival v poslovnih knjigah podjetja. Izvedeli smo, da je predvsem pri denarju v zadnjem letu v podjetju Fossor precej škripalo. Februarja lani je bil uveden postopek prisilne poravnave. Da je šlo vse strmo navzdol, je razvidno tudi iz števila zaposlenih. Še leta 2011 je bilo v družbi zaposlenih 50 delavcev, lani 28, po zadnjih podatkih pa samo še nekaj več kot 10. Lani je podjetje Fossor poslovalo s skoraj 222.000 evri minusa. Podjetje je na seznamu davčnih dolžnikov; državi dolgujejo od 50.000 do 100.000 evrov.
Tako naj bi ostal Milivoj Čuk že mesece in mesece brez ficka. Ker so mu bili šteti dnevi, je vedel, da po njegovi smrti njegova družina denarja ne bo več videla. Odvetnik Jože Šafarič je včeraj popoldne potrdil, da je zastopal Čuka v tožbi proti Shali. Ta naj bi mu že dve leti dolgoval 8000 evrov. Čuk, ki je bil zadnje čase brezposeln, je tudi delal v programu javnih del kot varnostnik na osnovni šoli Kapela. Potrdili so nam tudi, da je imel raka slinavke, sin, za katerega je skrbel in je zdaj ostal sam, pa ima downov sindrom. Neuradno smo tudi izvedeli, da je imel Čuk doma dve pištoli, za obe naj bi imel tudi dovoljenje.
