Na psihiatriji 
davil pacienta

MARIBOR – Nemalo dela imajo z varovanci uslužbenci psihiatrije mariborskega kliničnega centra, med bolj obremenjenimi pa so zagotovo tisti, ki so jim odgovorni na pleča naložili še skrb na tamkajšnji enoti za forenzično psihiatrijo. Čeprav naj bi zgodbe o vseh dogodivščinah, ki se pripetijo pri njih – in zagotovo se jih precej –, ostale za njihovimi zidovi, tu in tam kakšna le pricurlja v javnost.

Glasovi na delu?

Med njihovimi pacienti, za pravosodje so to priporniki ali zaporniki, se je do odločitve sodnih izvedencev psihiatrov in organov pregona, kako je bilo z njegovo prištevnostjo ob zločinu, znašel tudi 25-letni Mariborčan Alen Mihalič. V svojem mariborskem stanovanju je 29. oktobra z nožem večkrat zabodel 29-letno partnerico Anjo Jug, nato pa ji še usodno prerezal vrat.

Dejanje je storil zaradi ljubosumja, zato sta zanj mogoča le dva scenarija: če bodo strokovnjaki ugotovili, da je bil prišteven, mu bo na sojenju grozilo do 30 let zapora, če se izmaže kot neprišteven, pa še kakšno leto ležernega bivanja na forenzični psihiatriji, nato pa se bo na prostost vrnil kot svobodni državljan.

Da za svojo okolico ni varen, smo poročali že kmalu po tragediji, saj naj bi zaradi duševnih težav na mariborski psihiatriji nekaj mesecev preživel že lani, ker je oktobra lani napadel sorodnika. Potem so ga odpustili v ambulantno zdravljenje, na katero pa se je požvižgal. So mu torej še naprej ukazovali glasovi, ki jih je slišal le on in ki so mu naročili, kaj lahko in česa ne sme storiti?

So bili prav ti glasovi krivi za še eno skorajšnjo tragedijo, ki naj bi jo povzročil že potem, ko je bil kot pripornik hospitaliziran na psihiatriji? Po Anjinem umoru je namreč hotel po naših informacijah na vsak način oditi na njen pogreb, a pristojnemu preiskovalnemu sodniku kajpak niti na misel ni padlo, da bi mu kaj takega dovolil. Ko je Mihalič izvedel za odločitev, da mora 6. novembra – tega dne so se na pobreškem pokopališču poslovili od Anje – ostati na psihiatriji, mu je menda počil film in si je na vest nakopal še poskus uboja. Odločitev pristojnih, da ne sme na pogreb, naj bi ga namreč tako razkačila, da naj bi naskočil enega od drugih pacientov ter ga poskušal zadaviti. Osebje je napadenemu z bliskovito reakcijo rešilo življenje, primer pa preiskujejo policisti.

Pestro in tesno

Da je torej na forenzični psihiatriji precej pestro, predvsem pa tesno, javnost ve vsaj že od avgusta, ko so jim sodniki v priporsko varstvo poslali domnevnega morilca, 26-letnega Dušana Petrovčiča. Slišati je bilo, da je zelo zahteven in razgrajajoč pripornik. O tem, kako jim krvnik Damijana Kukoviča povzroča preglavice, tiskovna predstavnica kliničnega centra Špela Pavlin tedaj ni hotela razpravljati, saj bojda tudi za domnevne nepridiprave velja zakon o pacientovih pravicah. So ji pa šefi kajpak dovolili, da potoži nad razmerami na oddelku, kjer so tisti, ki so jim sodišča izrekla ukrep zdravljenja, drugi pa prestajajo kazen zapora ali so priprti. »Razmere so izjemoma težke,« so sporočali iz Maribora, saj imajo kapaciteto za 30 pacientov, pred kakšnim mesecem se jih je tam stiskalo kar 45, za njih so skrbeli dva zdravnika ter vseh 38 medicinskih sester s psihiatrije, pravosodni organi pa so prav zaradi Petrovčiča nekoliko okrepili moštvo pravosodnih policistov, dotlej se jih je izmenjavalo osem.

Kljub hudi prostorski stiski se na forenzični psihiatriji še takih pacientov oziroma zapornikov, ki bi se jih radi, ne morejo znebiti; ne uspe jim niti, če jim pravosodje pošlje z vidika njihove veje medicine popolnoma zdrave ljudi. Tako je bil denimo zanimiv primer 32-letnega Trboveljčana Saferja Smajlovića, ki je junija lani do smrti zabodel policista Radenka Pušića. Ker je izvedenec za psihiatrijo Gorazd V. Mrevlje za potrebe sodnega postopka ugotovil, da je Smajlović hudo psihoorgansko spremenjen moški, so ga tožilci razglasili za neprištevnega in poslali v Maribor na obvezno zavodsko zdravljenje. Od tam so pred nekaj meseci pristojno ljubljansko okrožno sodišče obvestili, da ima ta pacient le nevrološke težave, psihiatričnih pa ne, zato je Smajlović zaprosil, ali lahko odide domov. Sodni senat ga je zavrnil in mora kot psihiatrični zapornik do nadaljnjega ostati na forenzični psihiatriji.