LJUTOMER – V gramoznici podjetja Segrap v Babincih pri Ljutomeru, kjer globina ponekod doseže tudi več kot 30 metrov, je kakšnih 80 potapljačev, pripadnikov vseh 16 slovenskih reševalnih enot, uprizorilo vajo Podvodne reševalne službe (PRS) Slovenije. Poleg prikaza iskanja in reševanja iz vode so pokazali in preizkusili novo opremo in orodje, med njima najnovejši reševalni čoln. Na vaji je vse teklo gladko, saj so udeleženci zelo pazili, da se ne bi zgodila kakšna nepredvidena tragedija. Obiskovalcem in gostom, med katerimi so bili tudi predstavniki gasilcev, policije, civilne zaščite, prve pomoči in lokalnih skupnosti, so potapljači prikazali vrhunsko pripravljenost in znanje.
Kot je povedal Marko Šajnovič, predsednik komiteja za zaščito in reševanje ter načelnik PRS in član predsedstva Slovenske potapljaške zveze (SPZ), so bili organizatorji nad videnim zelo zadovoljni. Dodal je, da je bila letna vaja predvidena za urjenje ter delo z novo opremo in orodjem. »Potapljači reševalci iz čisto vseh enot so se predstavili v petih sektorjih, kjer so na določen način iskali potopljene predmete in izginulo osebo. Pri tem smo testirali delo s sonarji. Povedati moram, da smo zelo zadovoljni s tistim, kar so nam predstavili in prikazali udeleženci vaje,« je povedal Šajnovič in razložil, da je Slovenija razdeljena na pet potapljaških regij, v vseh pa so po tri potapljaške skupine, le na ljubljanskem območju so štiri. Skupaj to šteje 168 uradno aktivnih potapljačev, nekaj nad sto jih je izurjenih za najtežje naloge. Ugotavlja, da je vsako leto po Sloveniji veliko iskalnih akcij utopljencev, zato posebno pozornost namenjajo preventivi pred začetkom kopalne sezone v naravi. »Vsako leto, skupaj s policijo, izvajamo tudi akcijo Preveri globino, preden skočiš.
Največji problem tako urejenih kot tudi črnih kopališč je v tem, da je temperaturna razlika zelo različna. Na vrhu je tudi nad 25 stopnji, že kakšen meter nižje pa celo trikrat nižja temperatura vode. Lahko te takoj zgrabi krč, na neurejenih kopališčih ni reševalcev, in tragedija je tu,« pravi Šajnovič in opozarja, da nesreče pogosto povzročita tudi otroška in najstniška razigranost ter vihravost.
