DEBELI RTIČ – »Še nekaj dni, pa bi imela valeto, in jeseni bi šla na trgovsko šolo v Kočevje! Zdaj pa jo bodo spet učili, naj krade!« je žalostna Jasna Hudorovič, ki trdi, da so prejšnji konec tedna na Debelem rtiču, kjer so nekaj dni z družino kampirali, ugrabili njeno 15-letno hčer. Na koprski policijski postaji so potrdili, da so prejeli prijavo ugrabitve mladoletne osebe, a po opravljenih razgovorih »niso ugotovili elementov ogrožanja, zato so zadevo zaključili s poročilom«.
Poskušala jo je zavarovati
Rominja je, preden je premagala nezaupanje in privolila v pogovor, sedela ob ognju v bližini kombija v enem od zapuščenih kotičkov tik ob obalni cesti, ki vodi do italijanske meje. Pred incidentom je bila njena družina nastanjena na drugi lokaciji, in sicer na Špici ali Punti, kot izbočenemu koščku obale na Debelem rtiču pravijo domačini. Romi se sicer tam poleti pogosto zadržujejo. Hudorovičeve so, potem ko je posredovala policija, najverjetneje od tam pregnali, saj kampiranje kar tako na prostem ni dovoljeno. Po pripovedovanju matere sta ugrabitev izvedla oče in stric hčerkinega fanta.
»Najprej smo zvečer opazili kombi. Vedela sem, da bodo težave. Prijela sem hčer in sva odšli peš proti bolnišnici Valdoltra. Naenkrat pa sta nama z obeh smeri zaprla pot kombi in avto. Hčer so prijeli za vrat in jo prisilili, da je stopila v kombi,« razlaga. Poklicala je policijo, a ko so kombi izsledili in dekle zaslišali, naj bi se izkazalo, da je odšlo po lastni volji. »Punčka je povedala, kar so ji rekli, da mora!« je prepričana ogorčena mama.
Odšla, a se je vrnila
Petnajstletnica se je sicer že pred meseci iz domačega romskega naselja v Goriči vasi pri Ribnici odselila k fantu v Šentjernej. Temu so doma nasprotovali in za pomoč prosili tudi novomeški center za socialno delo. »Tam so mi govorili, da je za punčko bolje, če bo živela pri fantu, da bo imela svojo sobo. Kot da pri nas ne skrbimo dobro zanjo?!« se jezi Hudorovičeva. »Mi lahko poveste, kateri zakon prepoveduje staršem, da skrbijo za svoje mladoletne otroke?« se oglasi še dekličin oče. Mati nadaljuje, da je očeta pred kratkim zadela kap, zato je hčer prosila, naj se vrne domov, saj naj bi to povzročila s svojim odhodom. »Potem smo jo prepričali, da je ostala doma, in ni hotela več nazaj,« sklene.
»Sama jih je poklicala«
Silvo Jurkovič, občinski svetnik v Šentjerneju, na katerega smo se obrnili za drugo plat zgodbe, pa zagotavlja, da ni šlo za ugrabitev. »Punca je sama poklicala, naj jo pridejo iskat,« pove. Na pripombo, da je mladoletna, odvrne, da je pri Romih pač tako, da se dekleta poročajo in imajo otroke tudi pri dvanajstih ali trinajstih letih. »Vidim jo, da se sama sprehaja po Šentjerneju, tako da tu ni bilo nobene prisile. V šolo pa ni hodila niti prej. Njeni starši sprva hčerkini zvezi niso nasprotovali, bili so celo na obisku pri novi dekličini družini, ne vem, kaj je potem prišlo vmes, da je preraslo v konflikt,« pripomni.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc konkretnega primera ne pozna, a zagovarja stališče, da za 15-letnega otroka, ne glede na to, ali je Rom ali ne, odgovarjajo starši. »Če so v družini težave, pa je treba na pomoč poklicati strokovno pomoč,« razmišlja.
Na novomeškem CSD pojasnjujejo, da vsak primer tovrstnega pobega romskih najstnic sprva obravnavajo kot sum spolne zlorabe mladoletnikov. »Če se brez dvoma izkaže, da gre za dekletovo prostovoljno dejanje, pa gre sodna praksa v smeri, da se upošteva njihovo odločitev,« razloži Dubravka Hrovatič, direktorjeva namestnica v centru. »V preteklosti smo imeli tudi primere, da smo s sklepom sodišča in s pomočjo izvršitelja s silo odvzeli dekle iz fantove družine in jo poskušali namestiti v vzgojnem zavodu, a se ni obneslo,« pravi. Socialni delavci zato raje poskušajo z dekleti ohraniti stik in postati povezovalni člen z njenimi starši. Po podatkih Poldeta Jevška, ki se znotraj novomeškega centra še prav posebej ukvarja z romsko problematiko, so imeli letos šest podobnih primerov. »Danes se tudi mladi Romi spoznavajo prek facebooka,« doda.
Romi ali Nemci, vseeno
»Problem niso samo romske družine, ki se čez poletje nastanijo na Debelem rtiču, ampak na splošno nespoštovanje pravil med turistično sezono in opuščanje nadzora pristojnih služb,« pa meni Gregor Strmčnik, predsednik sveta Krajevne skupnosti Ankaran oziroma predstavnik ankaranske občine v konstituiranju. »Težava so veliko število neprijavljenih gostov, divje kampiranje, avtodomi na parkiriščih, šotorišča na vsaki jasi, pa naj gre za romske, nemške, italijanske ali slovenske turiste,« našteva.
Inšpekcijske službe so, kot pravi, kljub pogostim prijavam slabo odzivne. Tudi število vandalskih dejanj s tatvinami kanalizacijskih pokrovov in žlebov po njegovih besedah narašča. »Največji krivec za to je koprski župan Boris Popovič, ki je dopustil, da se tako zanemari območje Debelega rtiča. Med drugim je pustil propasti nekdaj vrhunsko ribjo restavracijo na Lazaretu, kjer mora občina zaradi zapletov z uveljavljanjem predkupne pravice poravnati še tri milijone evrov,« pove. »Gre za znano metodo, da se najprej poskrbi za popolno degradacijo okolja, da se potem lahko pod ceno kupi nepremičnine,« je prepričan.
»Seveda so problem, vprašajte domačine,« pa je odvrnil prodajalec na bencinskem servisu na Lazaretu, ko smo ga pobarali o romskih družinah, ki pogosto kampirajo v bližini. »Vidimo jih, kako brskajo po smetnjakih, za seboj puščajo umazanijo,« je dodala Ankarančanka: »Včasih smo imeli vse odprto, danes zapiramo ograje. Vidimo jih, kako se vozijo okoli, nas kdaj prosijo za vodo … res pa je, da večjih problemov – kot smo jih imeli pred leti, ko je bil na sosednji parceli romski tabor – zdaj ni več!«