CANKOVA, LJUBLJANA – »Pri Žalmanovih je tako hudo, da huje ne more biti. Že od nedelje popoldne, ko so izvedeli žalostno vest s Krasa, žalujejo za svojima fantoma, bodočima zetoma. Obe Žalmanovi deklici sta ostali brez svojih najdražjih, o katerih slišimo samo lepe besede,« je, ko smo prispeli v Cankovo, povedala starejša domačinka. Nekaj deset metrov stran, v veliki in novi hiši na Cankovi 74 a, oče Alojz in mama Irinka skupaj s hčerama Matejo in Klavdijo objokujeta smrt nesojenih zetov.
Namesto na poroko v smrt
Žalmanovi nikoli več ne bodo videli in slišali svojih dragih, 33-letnega Bojana Bajta iz Ljubljane in 30-letnega Tadeja Hülla iz Rogašovcev. Ob vsem tem je seveda razumljivo, da šokirani domači niso mogli spregovoriti o tragičnem dogodku. Klavdija nam med glasnim jokom ni mogla povedati ničesar, le Irinka je tiho potarnala, da sta na drug svet odšla izjemno pridna fanta. »O tem naj govorijo le tisti, ki so organizirali letenje s pokvarjenim letalom,« je dodala neutolažljiva mama in bodoča tašča.
Onemeli so tudi v kakšnih deset kilometrov oddaljenih Rogašovcih, kjer je bil rojen Tadej Hüll, od njegovih staršev ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Strta, šokirana in žalostna ob izgubi svojega edinega sina sta enostavno onemela. Smo pa od Tadejevih nekdanjih sošolcev in prijateljev izvedeli, kako sta bila Hüllova ponosna na svojega fanta. Tadej, ki je zadnja leta živel pri dekletu na Cankovi, je bil zaposlen kot kuhar v enih od avstrijski term, njegova Klavdija pa dela na Nacionalnem inštitutu RS za varovanje zdravja. V soboto, 4. oktobra, bi bila oba priči na poroki Klavdijine sestre Mateje in njenega izbranca Bojana, zdaj pa so se priprave na veseli dogodek sprevrgle v nočno moro.
Prijatelja obeh Žalmanovih hčera sta nam s solznimi očmi razložila še, kako so vsi skupaj že urejali penzion v Podstrani pri Splitu na Hrvaškem, kjer bi svojo ljubezen pred oltarjem in matičarjem okronala Bojan in Mateja. Par si je želel ustvariti družino, velikokrat sta poudarjala, da bosta po poroki imela otroke, a je kruta usoda hotela drugače. Enako se je zgodilo pokojnemu Tadeju in njegovi Klavdiji. Ta je, da bi bila ironija še večja, tragično vest o smrti svojega zaročenca izvedela v Luksemburgu, kjer naj bi se udeležila dekliščine neke svoje prijateljice.
Žaluje tudi košarkarski zvezdnik
Triintridesetletni Bojan je s svojo Matejo že vrsto let živel v Ljubljani, kjer je imel ogromno prijateljev. »Ne morem razumeti, ne morem dojeti,« je v telefonsko slušalko ponavljal Uroš Slokar, košarkarski zvezdnik in slovenski reprezentant, ki je na nedavnem svetovnem prvenstvu v Španiji hrabro zastopal naše barve. »Izgubil sem najboljšega prijatelja, kaj naj sploh rečem na to? Seveda smo vsi pretreseni. Nemogoče je kar koli povedati. Zdaj najbolj potrebujemo mir in drug drugega, le skupaj bomo premagali te težke trenutke,« je še dodal z žalostnim glasom.
Od Bojana se s težkim srcem poslavljajo tudi pri HP Slovenija, kjer je bil zaposlen kot vodja v skupini za osebne sisteme in tiskanje. Prav on je v imenu podjetja pred časom prevzel nagrado najbolj zaupanja vredno blagovno znamko po izboru bralcev revije Reader's Digest Trusted Brand. Z Matejo sta se spoznala prek službe, tudi ona je bila namreč v istem podjetju, in sicer kot vodja IWS programa.
Predstavniki HP Slovenija uradne izjave ob Bojanovi tragični smrti niso podali, so nam pa njegovi – na žalost nekdanji – sodelavci neuradno povedali, da je bil v podjetju izjemno priljubljen, saj je bil, čeprav je bil za svojo mlada leta že zelo uspešen, vedno prizemljen in pozitiven. »Pod seboj je imel veliko ljudi, a nikoli ni izgubil čuta za sočloveka. Tudi Mateja je bila takšna, bila sta sorodni duši,« so o paru še povedali užaloščeni prijatelji.
Vzroke nesreče še preiskujejo Preiskovalna komisija, ki preiskuje vzroke nedeljske tragične nesreče športnega letala robin DR 400 na letališču Divača, v kateri so umrli pilot in dva potnika, tretjega potnika pa so s hudimi ranami odpeljali v ljubljanski klinični center, je še vedno na delu. Prizorišče tragedije je strogo varovano in obkroženo z opozorilnim lepilnim trakom, že ves čas ga varujejo policisti koprske policijske uprave. Strmoglavljeno letalo je pilotiral 41-letni Aleksander Delfin, ki je v nesreči prav tako umrl. Aleks, kot so ga klicali najbližji, je bil zelo družaben, ukvarjal se je z glasbo, pred leti je bil celo zmagovalec lepotnega natečaja Fant koprske noči. Njegovi prijatelji se izogibajo izjavam. Niti v kraškem letalskem centru Divača in Aeroklubu Portorož, v katerega je bil včlanjen Delfin, nočejo odgovarjati na novinarska vprašanja. Neuradno smo izvedeli, da naj bi četverica z letališča poskušala vzleteti po travnati, in ne po asfaltni vzletno-pristajalni stezi. Zakaj se je pilot tako odločil, ni znano. Najverjetneje je, da letalo med dvigom ni doseglo dovolj hitrosti, nato pa je med poskusom obrata na levo strmoglavilo in se vnelo. Po eksploziji rezervoarja se je letalo z lesenim ohišjem v hipu spremenilo v pepel, v kabini pa so zoglenela trupla pilota Delfina in potnikov Bojana Bajta in Tadeja Hülla, po čudežu pa se je rešil tretji potnik, Primož Cimerman, ki so ga hudo ranjenega odpeljali v ljubljanski klinični center. Na letališče Ležeški Gabrk sta že v nedeljo popoldne prispela zakonca Savino in Sonja Primožič iz Rižane pri Kopru, nesojena tast in tašča pokojnega pilota. Kot je povedal Savino, naj bi Delfin čakal tri naročnike poleta. Naročniki so zamujali, kar je Delfin po mobitelu poročal svojemu dekletu. Povedal je, da so naročili polet proti Triglavu, pred vzletom pa so se zaradi vremenskih razmer odločili, da raje poletijo proti portoroškemu letališču. »Hčerka ga je večkrat poklicala po mobitelu, in ker se ni oglašal, sva se z ženo odpeljala na letališče. Na prizorišče nesreče naju niso pustili, še dobro, saj ne vem, kako bi žena prenesla pogled na razdejanje, zato sva se odločila, da se odpeljeva domov. Pozneje smo dobili potrditev, da je Aleks pilotiral letalo in bil žrtev nesreče,« nam je povedal Savino Primožič. I. U. |
