Na dan nesreče nič ni delalo, kot bi moralo

KRANJ – Strojevodja Andrej Ponikvar naj bi iz malomarnosti poleti 2011 povzročil drugo najhujšo železniško nesrečo pri nas, ko sta na Jesenicah trčila tovorni in motorni potniški vlak, ki ga je upravljal omenjeni. Ponikvarju grozi do pet let zapora, tožilka Anita Veternik pa je na predobravnavnem naroku leta 2014 zanj v zameno za priznanje predlagala eno leto zapora, a strojevodja krivde ni priznal. Do konca preiskave izrednega dogodka je bila ugotovljena škoda v višini 1,58 milijona evrov.

Zoran Račič, nekdanji prometnik na jeseniški postaji, je natančno razložil položaje postavitev na peronu ter določene najave vlakov, ki prihajajo na postajo, in njihovo trenutno stanje po predloženih fotografijah simulacije časa pred trkom. »Tovorni vlak je imel na signalu označeno rumeno utripajočo luč in spodaj mirno rumeno luč za dovoljeno vožnjo. Vozna pot za tovorni vlak na tir pet je bila postavljena in do konca izvršena po elektronskih pogojih,« je razlagal Račič: »Pozneje smo večkrat poizkušali postaviti izvoz s tira štiri, pa to ne gre.« Odvetnik Franc Rojko je Račiča povprašal o napravi za zapisovanje situacij na postaji: »Kako to, da ljudje iz treh izmen niso opazili, da ta zapisovalnik ne deluje?« Račič je odvrnil: »Zapisovalnik ni varnostna naprava.« »Vendar je to naprava, ki lahko za nazaj registrira delovanje sistema. Pa je bila pokvarjena, prav tako snemalnik zvoka v centralni postavljalnici. Potem je ostalo le še to, da prometnik dogodke lastnoročno vpiše v knjigo. O tem pa lahko dvomimo, ker z naprave ne moremo razbrati, kaj se je dogajalo. Neobičajno je, da na dan nesreče nista delala niti zapisovalnik niti snemalnik zvoka na železniški postaji Jesenice.«

Sledilo je pričanje Lucijana Sakside, inženirja prometa v pokoju. »Zakaj ni bila prevožena rdeča luč, kot se očita Ponikvarju?« je vprašal Rojko. »Če bi vlak prevozil rdečo luč, bi prišlo do takojšnjega praznjenja tokovnega voda in zaviranja vlaka ter ugasnitve dizelskih motorjev. Enako je tudi, ko potnik potegne zasilno zavoro. Ko smo si ogledali potniški vlak, je bilo ugotovljeno, da so dizelski motorji še delovali po trku. Videlo se je, ker je motor vezan prek sklopke na hitrostni menjalnik. Na sklopki so se videle poškodbe, kar govori, da se je motor dejansko vrtel, kardan je opletal in potem razbil ohišje sklopke, ko je tovorni vlak rinil potniškega nazaj. Tudi strojevodja je povedal, da je sam osebno, ko je prišel s potniškega vlaka, lastnoročno ugasnil motorja. Na kolesih nikjer ni ploščatega mesta, ki se ustvari ob zaviranju,« je v bran strojevodji govoril tehnično izjemno podkovani Saksida: »Posledice na potniškem vlaku so kazale, da je bila postavljena izvozna pot s postaje. Prometniki so postavili vozno pot potniškemu vlaku, meneč, da je tovorni vlak že uvozil na peron. Po mojem je bil kršen protokol pri uvozu vlaka, ki traja 90 sekund. Elektronika je pokazala, da je tovorni vlak že na peronu, pa je šele prihajal na postajo.« Tožilstvo se je obregnilo ob Saksido: »Vi ste bili zaslišani že prej, pa niste povedali tistega o dizelskih motorjih.« Saksida se je izvlekel: »Morda pa mi nihče ni zastavil tega vprašanja. Ne vem, zakaj nismo govorili o delovanju motorjev.«

Čeprav naj bi tako tožilstvo kot obramba imela že pripravljen zaključni govor, sojenja ni konec. Glede na zadnje pričanje upokojenega inženirja prometa Lucijana Sakside kaže strojevodji Andreju Ponikvarju bolje, kot bi se lahko ob začetku sojenja nadejal. »Predlagamo tudi, da se opravi rekonstrukcija nesreče, ker se bo dokazalo, da strojevodja ni napravil napake,« je ob koncu povedal odvetnik Rojko, a je vodja tožilstva Marija Marinka Jeraj odvrnila: »Več kot dovolj dokazov je bilo podanih med obravnavo, zato naj se zavrne predlog za rekonstrukcijo dogodka.« Sodišče bo odločitev o rekonstrukciji sprejelo konec maja.