POLICA – Po dolenjski avtocesti je reka vozil drvela proti Ljubljani. Stali smo za žičnato ograjo, le meter ali dva od nevarne ceste. Pravzaprav smo se na odseku med Višnjo Goro in Polico postavili tja, kjer bi se v nedeljo zvečer kaj lahko zgodila – silovita tragedija. Pa zanjo spet ne bi nihče odgovarjal!
Sprehajalka, ki je tudi to dopoldne šla po ustaljeni poti ob avtocesti, še ni vedela, da je le nekaj ur prej, v nedeljo ob 20.28, tam vse stalo. Da je bilo mogoče videti kolono vozil, ki ji je nadaljevanje poti preprečevala zapora, da so usmerjali promet, ne, tega ni vedela. Ko je izvedela, da je bil za to kriv medved, se je zdrznila. »Poglejte, kar koža se mi je naježila, resnično, ne bi si ga želela srečati,« je dejala tam, kamor je nameraval tudi samec z zajetno kilažo.
Trofejni medved
Lovci iz LD Višnja Gora so mu bili, kot smo izvedeli, že dlje za petami. »Bil je brez ovratnice. Sledili smo res že dolgo, slutili, da je tu nekje,« je pripovedoval njihov tajnik Franc Kogovšek. »Veste, takšnega ti niti ne dovolijo ustreliti, pravzaprav si ga nihče ne upa,« je nadaljeval. »Z 244 kilogrami polne teže je bil za odstrel že pretežak, uf, takšni so dejansko sila redki,« je po lovsko pojasnjeval.
Franc Kogovšek je bil tudi eden izmed četverice lovcev, ki so bili že čez nekaj trenutkov po nesreči tam.
Malce prej sta se državljana BiH z začasnim prebivališčem pri nas vozila proti Ljubljani. Na sovoznikovem sedežu je sedel 34-letnik, ki začasno živi v Ribnici, vozil je leto dni starejši, ki prebiva v Ljubljani. Njegov audi A4 je brezskrbno polzel po cestišču in lezel čez višnjegorski klanec. Kaj pa sta vedela, da se jima bo že čez hip zgodilo tole …
Človekova prepreka
Na širšem območju, nekako med Krko in Višnjo Goro, so se v zadnjem času medvedi razpasli, njihovo natančno število ni poznano, pravijo pa, da jih približno petnajst takole vsak dan potuje sem ter tja. Lokalni lovci zaradi povečanja števila zmajujejo z glavo. Toda zakon je zakon, se zavedajo!
Tudi ta medved se je selil in potoval – njegov celodnevni obhod je lahko dolg tudi 50 kilometrov – zaradi hrane, nočnega počitka, »ne vem, ali pa mu je bilo samo dolgčas«, se je nasmehnil Kogovšek, ki pa mu v nedeljo zvečer še zdaleč ni bilo do smeha.
Tudi zato, ker so že v obdobju izgradnje te avtoceste izvajalcu toplo – menda pa tudi pisno – priporočali, naj tam zgradijo ustrezen prehod za vso divjad, ki je imela prej navado tam hoditi, zatem pa izginiti v bližnji hosti, do te pa jim zdaj pot preprečuje – človekov izum – hitra cesta.
»V zadnjih petnajstih letih je bilo tu povoženih že pet medvedov!« smo izvedeli. »Če bi bil tu vsaj tunel ali zeleni most …« je premišljeval Kogovšek.
Pa ga še kar ni.
Zato je moral z lovskimi kolegi na pomoč kar 27 gasilcem, sedemnajstim iz Gasilske brigade Ljubljana in desetim iz PGD Grosuplje.
»Tolikšna armada se je pojavila tudi zato, ker je bila dezinformacija,« je povedal poveljnik PGD Grosuplje Jošt Kadunc. Saj so jim najprej javili, da je prišlo do trka treh vozil!
Zvrhana mera sreče
Pa ni. Le nič hudega sluteča delavca iz BiH z začasnim prebivališčem pri nas sta se prepričala, kaj pomeni pekel. Samo predstavljajte si brezskrbno večerno vožnjo, pa še nedelja je, ko se pri znatni hitrosti pred teboj pojavi – medved. Takrat lahko le moliš, da ne bo po tebi.
Tudi Kogovšek, ki dobro ve, kaj pomeni s polno hitrostjo čelno prileteti v takšen četrttonski zid, domala ni mogel verjeti, da se jima ni zgodilo kaj hujšega. »Zares, imela sta velikansko srečo,« je pomislil, ko je videl razbitega audija, iz katerega so se izlivale tekočine, olje.
Vsak neizkušeni voznik bi začel nesmotrno manevrirati, Bošnjak pa je imel za nameček še veliko sreče. Medveda je namreč hip zatem kot pokošenega odbilo na prehitevalni pas, da je takoj poginil. Nesrečneža, ki sta priletela vanj, pa sta, kot so nam zaupali na policiji, »morala zgolj preventivno poiskati zdravniško pomoč na ljubljanskem UKC«.
Gasilci so družno zaščitili kraj nesreče, odklopili akumulator, preprečili nadaljnje razlivanje motornih tekočin in lovcem pomagali naložiti poginulega medveda.
Ta je najprej odromal v njihovo hladilnico, kamor je ponj že kmalu prišel kafilerist Koto.
Če si bodo omenjene trofeje, v katero sta se tako nesrečno zaletela Bošnjaka, zaželeli, si jo bo v prihodnje mogoče ogledati v prirodoslovnem muzeju.
| »Medveda ograja ne ustavi« Dars odgovarja: »DARS, d. d., trenutno upravlja skupno približno 610 km avtocest in hitrih cest, 163 km priključkov in razcepov, 27 km počivališč in 7 km drugih cest, na katerih je več kot 1000 objektov – nadvozov, podvozov, mostov, viaduktov, tunelov, pokritih vkopov in prepustov, ki jih živali uporabljajo za prehajanje čez oziroma pod avtocesto. Dars ograje redno tudi pregleduje in jih sanira. Tudi ograja na dolenjskem odseku AC je bila pregledana, je pa dejstvo, da medveda ograja ne ustavi, saj jo prepleza. Zato prilagamo tudi fotografijo, ki je posledica plezanja medveda. Na fotografiji se jasno vidi poškodba na ograji, ki je bila tudi takoj sanirana. Dejstvo je, da lahko žival avtocesto prečka samo par sto metrov od prehoda za živali. Za varne prehode živali smo vse podvoze, ki so na območjih, kjer so bila evidentirana območja prehajanja živali, že prilagodili oziroma razširili, da imajo živali poleg vozišča v podvozu še dodaten, neutrjen pas za prehajanje, tako da znaša običajno skupna širina teh podvozov do 12 metrov, odvisno od potrebne svetle odprtine glede na dolžino podvoza. Na dolenjskem kraku je ta hip, denimo, 38 prehodov, pretežno so to podhodi in prepusti, eden je približno kilometer pred včerajšnjo nesrečo!« |
