Mučili so jo, da 
jim pove za zaklad

LJUBLJANA – Pred letom so na Žalah pokopali 32-letno Zorico Škrbić, in čeprav so kriminalisti nekaj časa tavali v preiskavi (vsaj javnost je menila, da je tako), so štiri domnevne krivce za njeno smrt jeseni strpali za zapahe. Obtožba je bila vložena proti koncu maja, domnevne grešnike pa je v priporu že doletelo vabilo kazenske okrožne sodnice Vesne Podjed, da se bodo smeli o krivdi izjasniti na predobravnavnem naroku, ki je razpisan za 19. avgust.

Kaj so videli 22, 44 in 88?

Tudi iz krogov, ki se s primerom ukvarjajo po službeni dolžnosti, je še vedno slišati domneve, da 27-letni Željko Petrović, 33-letni Blagoje Sazdov, 26-letni Milan Trivković ter 32-letni Senad Livadić niso edini, ki naj bi sodelovali pri ugrabitvi Ljubljančanke (nekateri govorijo celo le o izvrševalcih naročenega dejanja). Obtožba specalizirane tožilke Mateje Gončin se glasi le na njih, a to menda še zdaleč ne pomeni, da se kriminalisti s primerom ne ukvarjajo več. Sprva so pridržali kar sedem osumljencev.

Obtožba je medtem prestala preizkus tričlanskega senata sodišča, ki je sklenil, da v njej ni napak ali pomanjkljivosti, ter z zavrnitvijo ugovorov odvetnikov odprl pot začetku sodnega procesa. Petrović, Sazdov in Trivković so po njej zagrešili kazniva dejanja hudodelskega združevanja in ugrabitve, Petrović in Sazdov mučenja ter povzročitve posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom, Livadić pa združevanja ter pomoči pri ugrabitvi in prikrivanje sledi kaznivega dejanja.

V preiskavi so zaslišali okrog 60 prič, 11 se jih tako boji morebitnega maščevanja, da jim bodo na glavni obravnavi podelili status zaščitenih prič, torej jih bodo zasliševali prek videokonference z zakritim obrazom ter s pomočjo naprave za popačenje glasu. Gre pa prav za priče, s pomočjo katerih so tožilci v celoto sestavili zgodbo od 27. junija lani, ko se je Škrbićeva okrog 18. ure s kolesom od doma napotila v družinsko trafiko na Vojkovi ulici, do zgodnjega jutra naslednjega dne, ko so umirajočo našli ob cesti v Podpeči.

Videle so, kako sta jo na Ziherlovi ulici zamaskirana neznanca (Trivković in Sazdov) zbila s kolesa, jo kljub njenim krikom na pomoč s silo spravila v alfo, v kateri je Petrović sedel za volanom, in odpeljali so jo v neznano. Priča 22 opisuje voznika alfe: »Moški, star okrog 30 let, s kapo na glavi, črnimi rokavicami na rokah, ima močne črne obrvi, temnejšo polt in je bolj južnjaškega videza.« Priči 44 se je prav tako vtisnil v spomin voznik alfe, še najbolj prizor, da deluje prestrašeno in nervozno, ima potno čelo, ki si ga briše s hrbtnim delom roke, na kateri ima rokavico. Tik za alfo je po njenih besedah v isto smer zdirjal tudi sinje modri audi A6, za katerega se je pozneje izkazalo, da pripada članom združbe. Priča 88 pa se spominja tudi sovoznika (domnevno Trivkovića), ki je bil močnejše postave in imel tako kot voznik na glavi črno kapo s šiltom.

»Ne me sikiraj lp mami«

Od vsega začetka je utemeljen sum, da je bila ugrabitev Škrbićeve povezana z njenim partnerjem Dejanom Vidmarjem, ki so mu ravno v tistem času sodili zaradi ropov sefov banke SKB. Z roparji je namreč v neznano izginila ogromna vsota denarja – šlo naj bi za kar 20 milijonov evrov –, ugrabitelji pa so menili, da Škrbićeva ve, kje je zaklad. Po ugrabitvi so jo odpeljali v gozd nedaleč od azilnega doma, privezali za drevo in skoraj devet ur zverinsko mučili oziroma sta to počela Petrović in Sazdov, jo proti jutru odpeljali do Podpeči, vrgli iz alfe, ta avto v bližini zažgali in presedli v audija, ki ga je Livadić 4. julija prodal v Srbiji.

Takoj po dejanju naj bi Sazdov in Petrović zapustila Slovenijo, za to niso vedeli niti svojci, ter se potuhnila na Hrvaškem. Petrovićeva mati je sinu celo poslala sms z zaskrbljeno vsebino: Alo javi mi se jel uredu sa tobom ne me sikiraj lp mami.

Dnevi so minevali, v slovenski javnosti je že jelo prevladovati mnenje, da zločin nikoli ne bo pojasnjen, zato sta tudi Sazdov in Petrović jela sklepati, da se je zadeva polegla, da policija storilcev ne bo našla (neki sogovornik naj bi Petroviću celo izrekel besede, »da so mim pičili«), zato sta se počutila varna za vrnitev v Slovenijo. A so ju kmalu oklenile lisice.

Petrović, Sazdov in Trivković naj bi torej Škrbićevo po ugrabitvi zvlekli v gozd, prav posebno skrbni pa naj ne bi bili, saj naj bi za seboj pustili kar precej sledi, tudi DNK. V okolici so bili najdeni njeni predmeti, plastenke, torba, posoda za gorivo, pripomočki za mučenje, kot so lisice, sredstva za vezanje, krpe, ki so jih uporabljali za brisanje krvi ali za zamašitev njenih ust, vodo so potrebovali, da so jo ohranjali pri zavesti, sprej proti komarjem in solnico, saj so ji v dve rani, eno na roki in na raztrganino na ustnici, usipali sol ter ji tako prizadejali še hujše muke.

Obdukcija je pokazala, da je imela Zorica Škrbić po telesu ogromno vidnih poškodb, 21 od teh je bilo zelo hudih, več zlomljenih reber, pri čemer je eno od njih usodno prebilo pljuča, ko so jo odvrgli v Podpeči. Vse poškodbe z izjemo vbodne rane na podlahti so bile povzročene »s topim predmetom, kamor štejemo tog trd predmet, obuto nogo in stisnjeno pest«, so sporočili z inštituta za sodno medicino.