LJUBLJANA – V pičlem tednu so bili štirje bencinski servisi na območju prestolnice tarča roparjev, so v teh dneh poročali kronisti: Neznanec je 25. septembra oropal bencinski servis na Celovški cesti; zaposlenemu je zagrozil s pištoli podobnim predmetom ter zahteval denar. Cilj roparja je bil 26. septembra bencinski servis na Dolenjski cesti; oboroženi nepridiprav je hotel evre. Neki moški je 30. septembra pištolo razkazoval na bencinskem servisu na Šmartinski cesti in odnesel nekaj stotakov. Naravnost filmski rop se je zgodil v bližini Dola pri Ljubljani, kjer je moral nezaželeni obiskovalec 2. oktobra sicer razpreti vhodna vrata, da je sploh prišel noter, toda splačalo se mu je, saj je bil plen skoraj sanjski.
Ko se je v policijske lisice ujel 28-letni Miloš Stojanović z vzdevkom Mrkva, pa so možje postave zadovoljno ugotovili, da so ubili štiri muhe na en mah. Vse štiri rope naj bi namreč zagrešil on.
Od petka do petka
Ljubljančan, oče triletnega otroka, ki nima službe, prejema pa nekaj borih fičnikov podpore, je kajpak pristal za zapahi. Na njih je tako ali tako navajen; ne spomni se natančno, ali je bilo julija ali avgusta, toda zagotovo je bilo 18. v enem od teh poletnih mesecev, ko se je vrnil s prestajanja triletne zaporne kazni. Sedel naj bi zaradi tatvin in goljufij. Na okrožnem sodišču je bil menda že večkrat obsojen, kolikokrat, se ne spomni. Njegovo nedeljsko zaslišanje na preiskovalnem oddelku sodišča je bilo po naših informacijah zelo kratko. Priznal je vse rope, o podrobnostih pa bo raje govoril kdaj drugič. Grozi mu do 10 let zapora.
Prvič je torej udaril prejšnji petek okrog osmih zvečer. Z beretto v desnici je vkorakal v šentviški OMV in jo pomeril proti uslužbencu Denisu. Rekel je, da je prišel po denar, besedam pa pridih resnosti dodal z repetiranjem pištole. Prestrašeni oemvejevec jo je ucvrl v pisarno, Mrkva pa je imel prosto pot do blagajne, iz nje si je postregel s 1155 evri.
Dan in uro pozneje se je preselil na drugi konec mesta, in sicer na Dolenjsko cesto, pri Petrolu je okrog 21. ure preverjal, kakšen izkupiček so imeli tisto soboto. Znova je bil opremljen s pištolo, s povišanim tonom je tudi petrolovki Maji sporočil svojo željo po bankovcih. Normalno, da se je prestrašila, zato mu je takoj izročila nekaj bankovcev, a s tem ni bil zadovoljen. Hotel je več. Majo je porinil do pisarne, kjer je morala odkleniti sef in mu izročiti škatlo, polno denarja. Odkorakal je bogatejši za okrog šest tisočakov.
Ker je bil izplen pri Petrolu večji kot pri OMV, je tudi za tretji cilj izbral Petrolov servis. Tistega na Šmartinski cesti je obiskal pred natanko enim tednom. Zgodilo se je nekaj minut pred deseto uro zvečer, petrolovec Peter je v strahu kar počepnil za prodajni pult, ko je zagledal pištolo in slišal besede, naj da denar. Ker je ropar že v naslednjem trenutku prihajal na njegovo stran pulta, je Peter zbežal, iz blagajne pa je z Mrkvo izginilo več kot 600 evrov.
Zaradi bornega plena je bil očitno razočaran nad Petrolom, zato je znova presedlal na OMV, in to je bil zadetek v polno. Dogajalo se je v petek: do desetih zvečer je manjkalo še nekaj minut, ko je zakorakal proti vhodu servisa v Podgori pri Dolu pri Ljubljani. Toda oemvejevec Albert je že od daleč opazil sumljivo in zamaskirano osebo, zato je zaklenil dvokrilna vhodna vrata in pritisnil na gumb za alarm, to pa je Mrkvo tako razjezilo, da je najprej z beretto tolkel po steklenih vratih, nato pa jih s silo razprl, vstopil in Alberta s pištolo lopnil po hrbtu. »To je rop, greva k sefu!« Ko sta hodila do njega, je Mrkva v opomin še nekajkrat ruknil v Albertov hrbet, tudi proti njemu opletal s pištolo, a usta so se mu zagotovo razlezla v širok nasmešek, ko je v sefu zagledal nekaj vrečk z denarjem. Seveda jih je vzel, pred odhodom pa si je postregel še z bankovci iz blagajne; po prvih izračunih je vsega skupaj odnesel kar okrog 14.000 evrov, je soditi po podatkih, da naj bi bil OMV Slovenija oškodovan za 12.000, podjetje 3DVA pa za dva tisoč evrov.
A Mrkvovo veselje ni trajalo dolgo.
Bogastvo med drvmi
O dogajanju po ropu v Podgori je Delov litijski dopisnik Bojan Rajšek zapisal: »Potem ko je nepridiprav prejel šop bankovcev, se je pognal v beg proti bližnjemu naselju Zajelše. Toda njegova sreča ni trajala ravno dolgo, saj so na pomoč prihitele številne policijske patrulje s helikoptersko enoto vred, ki je iz zraka nadzorovala območje Dola pri Ljubljani in bližnjih vasi. Zelo hitro so policisti nepridiprava izsledili v gozdu in mu nadeli lisice, vendar je ropar predtem odvrgel oblačila in pištolo. Slednjo so policisti v obsežni akciji našli v soboto dopoldne.«
Kajpak so vedeli, da za vse štiri rope lovijo enega in istega človeka, moškega, ki je star okrog 30 let, visok okrog 175 centimetrov in govori v ljubljanskem narečju. Med ropom na Celovški cesti je bil oblečen v črno bundo, segajočo skoraj do kolen, v sivi spodnji del trenirke, obut je bil v črno-bele športne copate, na rokah je imel bele rokavice, na glavi kapo s cofom, obraz od nosu navzdol pa je skrival pod šalom. V popolnoma enaki opravi je ropal tudi na Dolenjski in Šmartinski cesti ter v Podgori.
V petek okrog pol enajstih zvečer so torej Mrkvo prijeli v Zajelšah, toda bil je praznih rok in brez dokumentov. Kriminalisti so se zato v sobotnem jutru znova zapodili v to naselje in v eni od pokritih skladovnic drv našli črno jakno, kapo s cofom, bele rokavice, pištolo (izkazalo se je sicer, da ni prava), osem bankovcev po 100 evrov, 65 po 50 evrov, 129 po 20 evrov... V bližini pa so ležali tudi osebni dokumenti, ki glasijo na Miloša Stojanovića.
Policijski računalnik je razkril, da je bilo od leta 2005 do leta 2013 proti njemu podanih več kazenskih ovadb, šlo naj bi za odvisnika od mamil, 230 evrov podpore pa mu kajpak ne zadošča za življenje, zato se je očitno odločil s kaznivimi dejanji dobiti denar. Kot so včeraj dejali na PU Ljubljana, je te »rope izvrševal hitro, brezkompromisno, pri tem pa se ni oziral na prisotnost strank v oziroma zunaj bencinskega servisa«.
Sodniki so ga zaradi ponovitvene nevarnosti vtaknili v preiskovalni pripor.
