PODJELJE – »V ponedeljek popoldne sem delala tu okoli hiše, v gozdu nad našo hišo pa je brnel Tončkov traktor. Naenkrat je motor utihnil, in ko sem pogledala gor proti gozdu, sem videla traktorjeva kolesa obrnjena navzgor. Letela sem ven, poklicala nečaka Iztoka. On je zavpil gor in vprašal Tončka, kaj se je zgodilo. Ta mu je odvrnil: 'Ja, spet sem se prevrnil.'« Takole nam je včeraj dopoldne je o delovni nesreči na Pokljuki, po kateri je ponesrečenemu 63-letnemu Antonu Sokliču na pomoč priskočila skorajda vsa vas, začela pripovedovati Minka Smukavec, prijetno zgovorna domačinka iz Zgornjega Podjelja.
Vlekli so les
Medtem ko smo kramljali z Minko, so vaški možje nadaljevali delo, ki ga je dan prej prekinila Tončkova nesreča. »Še enkrat se zapeljem v gmajno, potem pa bom vse povedal, kako je bilo včeraj, velja?« je, poln delovne vneme, odvrnil eden od vaščanov. Medtem ko je svoj traktorček že obrnil v breg, nam je stresne trenutke ponedeljkovega popoldneva, ki bi se lahko končal drugače, opisala še Tončkova žena Angela. Tudi ona je med našim obiskom pokljuške vasice, s katere se odpira prečudovit pogled na Bohinjski kot, opazovala delo vaških možakarjev, ki so povsem nesebično in tako, kot da je nekaj povsem vsakdanjega pomagati sosedu v nesreči, nadaljevali nedokončano delo njenega moža: »V ponedeljek popoldne so vlekli les iz gozda. Nato me je mož poklical po telefonu in povedal, da leži ujet pod traktorjem. Takoj sem poklicala na 112 in sporočila, kje se je zgodila delovna nesreča, nato pa sem se peš, ker ne vozim avtomobila, odpravila do Tončka, ki se je ponesrečil kak kilometer od doma. Med pešačenjem sem ga še enkrat klicala in tedaj mi je rekel, da je že zlezel spod traktorja.« Sogovornica se je večkrat iskreno zahvalila vsem sosedom, ki so v ponedeljek in tudi včeraj brez pomisleka priskočili na pomoč.
Pred sedmimi leti še huje Pred sedmimi leti je imel Anton Soklič že podobno nesrečo in tudi takrat je bil vanjo vpleten traktor. »Prevrnil se je v globlji graben. Imel je hujše poškodbe, nalomljena rebra, poškodovano stegnenico, pretrgane kolenske vezi. Takrat je zapeljal na vejo in njegov traktor je zdrsnil navzdol,« je povedala Angela Soklič in se še enkrat, iskreno in s srečo v očeh, zahvalila zlatim sosedom, kakršne imajo tam v Zgornjem Podjelju nad Bohinjem. |
Tedaj je Iztok Smukavec, nečak uvodoma omenjene Minke, že tretjič iz gozda odvažal svoj traktorček, na katerega je pripel še enega od Tončkovih hlodov. Pripovedoval je tako, kot da medsoseska pomoč ni nič takega, temveč je to povsem vsakdanje dejanje, ki ga lahko kjer koli doživimo prav vsak dan: »Včeraj okoli pol šestih zvečer je bilo, ko se je zgodila nesreča. Ko sem prišel do kraja, kjer je potekalo spravilo lesa, je Tonček že zlezel spod traktorja. Stal je ob traktorju, vendar zaradi poškodovane noge ni mogel hoditi. Takoj so na pomoč prišli še sosedje, Zdravko Smukavec ter Iztok in Miha Soklič, oba nečaka ponesrečenega. Tončka, ki mu je teta Minka hitro posodila berglo, smo nato s traktorjem pripeljali do njegovega doma. Pač, naložili smo ga na prikolico in nato ga je Zdravko zapeljal domov. Ko so ga odpeljali, smo preostali poskrbeli še za traktor, ga vzdignili na kolesa in spravili iz gozda. Tak'le 'mamo,« je povedal Iztok Smukavec. Logično se mu je zdelo tudi to, da je po delovni nesreči, po kateri je njihov sovaščan končal v jeseniški bolnišnici, skupaj stopila vsa vas: »Danes smo kakšno uro delali v gozdu in končali delo, ki ga je včeraj začel Tonček. S poti je bilo treba spraviti les, nekdo mora to narediti, samo se ne bo.«
Prevzela
propadajočo kmetijo
Kot so pozneje ugotavljali vaščani, se je nesreča zgodila na gozdni poti, ki od Zgornjega Podjelja vodi proti Konjski dolini oziroma Jelju. Hlodi, ki jih je bilo treba s strmega terena spraviti nekaj deset metrov navzdol po bregu, so se menda zataknili med kamenje, in ko je Anton Soklič zavijal s traktorjem, se je zadaj pripeti hlod zataknil med kamenje. Vozilo ni moglo naprej, prevrnilo se je in zgodila se je nesreča, v kateri si je voznik po dostopnih informacijah zlomil desno nogo, menda pa si je poškodoval še desno ramo.
Skoraj 20 gasilcev ostalo brez dela O tem, da zaradi obilne pomoči sovaščanov v Zgornjem Podjelju gasilci niso imeli kaj prida dela, nam je povedal tudi vodja intervencije Peter Dobravec, poveljnik PGD Bohinjska Češnjica: »Vaščani so se ob delovni nesreči pravilno odzvali. Do našega prihoda so že vse naredili, tako da nas je osem gasilcev iz Češnjice, trije iz Bohinjske Bistrice in še gasilci, ki so prišli na pomoč z Bleda, tokrat ostalo brez dela.« Tudi gasilci so se strinjali, da so domačini Zgornjega Podjejla v ponedeljek pokazali obilico prisebnosti in da so tokrat vaščani postali pravi junaki! |
Angela in Anton Soklič sta sicer leta 1981 prevzela visokogorsko kmetijo Gorjup, ki je pred tem sedem let propadala v samoti. Daljnega leta 1841 so jo postavili na višini 1076 nadmorskih metrov, Sokličeva sta starodavno kmečko poslopje z veliko vztrajnosti spremenila v eno od svetlih bohinjskih točk, saj je stavba lepo obnovljena, turistična kmetija pa je vpeta v priljubljeno sirarsko pot. Na najvišje ležeči bohinjski kmetiji imajo tudi nekaj živine, goveda, oslov, ovac in prašičkov. »Dva soseda sta se že ponudila, da bosta do moževega prihoda domov pomagala na kmetiji. A ne samo sosedje, pomagali so tudi gasilci, gorski reševalci, ekipi nujne medicinske pomoči z Bleda in Bohinja ter policisti, ki so vsi zelo hitro prišli na pomoč,« je zgodbo, ki je še tesneje povezala prebivalce vasice nad Bohinjem, kjer je danes naseljenih sedem hiš, hvaležno sklenila Angela Soklič.
