MARIBOR – Na današnji dan, 12. aprila 1992, se je v Štrekljevi ulici v Mariboru sredi belega dne zgodil strašen zločin. Na vratih stanovanja 47-letne Majde Pratneker v tretjem nadstropju sta se pojavila dva možakarja, očitno njena znanca, vstopila sta, kmalu zatem pa je bila Pratnekerjeva mrtva. Našel jo je sin, ki je bil med obiskom v sosednji dobi. Na telesu je imela več vbodnih ran, neznanca pa sta ušla. Policija se 21 let po umoru še vedno ukvarja z nepojasnjenim zločinom.
Sumljivi posli
V kriminalistični preiskavi po umoru so odgovorili skoraj na vsa vprašanja; kako je ženska živela, s čim se je ukvarjala, s kom se je družila, s kakšnim orožjem je bila umorjena. Edina skrivnost je, kdo je to storil. Iz podatkov, ki so policiji na voljo, so izločili nekaj motivov, na koncu je kot najverjetnejši ostalo maščevanje. Majda Pratneker, po poklicu inženirka agronomije, je po ločitvi od moža živela skupaj s tedaj 18-letnim sinom. Pozneje so pripovedovali, da se je podjetna ženska po ločitvi postavila na noge, bojda z nekoliko dvomljivimi posli. Do dne, ko se je zgodil zločin, so sosedje le opazovali in se po tihem spraševali, po kakšnih opravilih prihaja v njihov blok toliko neznanih ljudi. Hodili so k Pratnekerjevi, kaj pa se je dogajalo za vrati njenega stanovanja, je ostalo bolj ali manj skrito.
Usodnega dne, 12. aprila, pred 21 leti naj bi neznana možakarja nekaj po 13. uri pri Pratnekerjevi iskala človeka z imenom D. P. Zmenek naj bi imeli v Majdinem stanovanju, kjer naj bi zamenjali določeno vsoto deviz. Kot so ugotovili preiskovalci, je bil D. P. prijatelj Majde Pratneker, menda sta se spoznala na mariborski tržnici in sklenila partnerstvo pri črni prodaji deviz. Toda tako kot se rado dogaja pri denarju, naj bi se trgovca z devizami tudi sprla zaradi očitkov, da eden od njiju drugega vara. Preiskava je potrdila, da se D. P. tistega dne pri znanki Majdi ni oglasil, v času umora je bil pri prijateljici, kar je ta tudi potrdila.
Neznanca, ki sta domnevno iskala tega človeka, sta vstopila v stanovanje; dejstvo, da ju je Pratnekerjeva spustila naprej, potrjuje domnevo, da ju je poznala. Po nekaterih podatkih, ki pa niso uradno potrjeni, naj bi ženska med tem obiskom po telefonu poskušala priklicati znanca D. P., vendar ga ni bilo doma, kmalu zatem je obležala mrtva.
Njen sin je bil, kot rečeno, med umorom v drugi sobi, skozi odškrnjena vrata naj bi celo videl neznanca in slišal pogovor med njima in materjo. Ko je zaslišal nenaden ropot, je odhitel k sosedom po pomoč, po vrnitvi v stanovanje pa je naletel na grozljiv prizor. Mati je v krvi ležala na tleh. Po telesu je imela več vbodnih ran, najverjetneje zadejanih z nožem. Usoden je bil sunek v srce, so ugotovili pozneje.
Skoraj ni dvoma, da sta morila neznanca, ki sta se urno umaknila po stopnicah in odhitela s kraja zločina.
Stanovanje
kot klavnica
Opis in objavljena slika fotorobota enega od domnevnih storilcev policiji nista veliko pomagala. Ko so začeli preverjati obiskovalce, ki so prihajali k Majdi Pratneker, se jih je nabralo lepo število. Skrbno so pregledali, ali sta storilca za seboj pustila kakšne sledi. V stanovanju je bilo namreč kot v klavnici; vsepovsod krvavi madeži, toda vmes so našli tudi nekaj sledi, ki bi jih lahko povezali z morilci. Sledi so shranjene, dokler ne dobijo primerjalnega materiala, kar pomeni, da morajo izslediti osumljenca in sledove primerjati. Ko so brskali po pokojničinem življenju, so ugotovili, da se je res ukvarjala s preprodajo deviz, vendar, zanimivo, iz stanovanja ni izginilo nič vrednega. Ne denar ali drugi vredni predmeti, torej ni šlo za rop, temveč, tako so sklepali, za nekakšno maščevanje.
Iskanje morebitnih osumljencev so kriminalisti razširili v vse smeri; Majda Pratneker je, kot je bilo že omenjeno, sprejemala veliko obiskovalcev, delovala pa je tudi kot turistična vodnica. Večkrat je organizirala nakupovalne izlete, največ na Češko in v Turčijo, kandidatov je bilo očitno dovolj, ona pa je potovanja izkoristila za različne nakupe. Nekdo je pripomnil oziroma namignil, da je morda trgovala tudi z mamili.
Vsekakor je bil v njenem stanovanju velik promet, nekaj časa naj bi imela tudi podnajemnika, o njem pa, vsaj po naših podatkih, nihče ne ve nič. Glede na okoliščine, v kakršnih se je zločin zgodil, bi bil lahko sumljiv vsakdo, ki je imel stike z žensko, ki naj bi obračala velike vsote denarja.
Nekateri so pripovedovali, da je bila sposobna in odločna ženska, za dosego svojih ciljev se je znala boriti. Nekdo se je spominjal, da je zaradi nerazčiščenih premoženjskih zadev celo poskušala nekoga nagovoriti, da fizično obračuna z njenim nekdanjim možem. Zato se postavlja vprašanje, kako globoko je zabredla v odnosih z ljudmi, s katerimi se je znašla na istem bregu – v črni preprodaji deviz. In ob vsem se je postavljalo tudi vprašanje, ali ni šlo morda celo za naročen umor. Po enaindvajsetih letih gotovo ne bo lahko razvozlati vseh ugank. Mariborski kriminalisti naj bi umor Majde Pratneker že večkrat vzeli iz predalov in se ga znova intenzivno lotili. In še vedno velja, da bi (preiskovalci) hvaležno sprejeli kakršno koli pomoč občanov, ki morda poznajo še katero drobno skrivnost iz njenega življenja.
Kriminalisti so še nedavno zagotavljali, da bodo zločin obdelovali, dokler ne najdejo storilcev.
Opis storilcev
Ko so preiskovalci sestavljali delčke krvave zgodbe, so po opisu očividcev sestavili tudi fotorobota enega od osumljencev: star naj bi bil med 30 in 40 let, visok okoli 170 centimetrov, temnih las, oblečen v kavbojke in črno usnjeno ali jakno iz skaja. Imel je brke in kozjo bradico.
Drugi domnevni storilec, ki je po umoru bežal iz bloka, je bil star okoli 30 let, visok 180 centimetrov, močnejše postave, rjavih, drobno skodranih las. Na sebi je imel kavbojke in jakno iz džinsa, obut je bil v bele teniške copate. In še eno značilnost so omenili – imel je velika ušesa.
