CELJE – Že tako žalostna in tragična zgodba izpred štirinajstih dni je zdaj dobila še črn epilog. Izvedeli smo namreč, da si je 32-letni Silvo Temnik, ki je v petek, 13. februarja letos, v poznih večernih urah z rokami in tudi s pomočjo vrvice zadavil svojo leto dni mlajšo ženo Mojco, ker je ta zavrnila njegovo prošnjo, da bi se skupaj z otroki vrnila k njemu, sodil sam. Zgodilo naj bi se v sredo dopoldne v prostorih celjskega zapora, kjer je Temnik ostal v priporu. Tako se je po zaslišanju minuli teden odločil preiskovalni sodnik, ki je imel za to nedvomno dovolj tehtnih razlogov. Temnika so namreč v preteklosti že obravnavali zaradi nasilnih dejanj, že dvakrat mu je bil izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja ženi Mojci, nazadnje še januarja letos, prav tako pa je, kot nam je zatrdil tudi njegov tast, torej Mojčin oče Branko Temnik, že grozil tudi njemu. Nihče pa si ni mislil, da bi bil lahko kdaj zmožen storiti kaj tako hudega svoji Mojci, ki mu je ne nazadnje rodila tri sinove.
Ta se je zaradi njegovih nasilnih izpadov in posledično alkohola od njega odselila kakšnih štirinajst dni pred smrtjo, trdno odločena, da se ne vrne več. A prav to je Silva najbrž tudi najbolj žrlo, saj je vedel, da tako tudi denarja pri hiši ne bo več. Bil je brezposeln in se je preživljal le s priložnostnimi deli. Spomnimo, da je Mojco v petek pred natanko štirinajstimi dnevi počakal pred tovarno Fragmat v Laškem, kjer je ob 22. uri končala delo v popoldanski izmeni. Očitno jo je pregovoril, da je lahko prisedel v njen avtomobil, češ da bi se v miru še enkrat pogovorila. Menda naj bi ji povedal, da se je odločil za zdravljenje odvisnosti od alkohola in med potjo do Celja naj bi jo pregovarjal, da bi se vendarle še pobotala in se z otroki vrnila k njemu. Lokal v mestnem parku, v katerem sta se nameravala do konca pogovoriti, je že bil zaprt, zato sta ostala v avtomobilu. A Mojca je očitno ostala neomajna in ga je zavrnila, kar je Silva tako ujezilo, da se je odločil za težko razumljivo dejanje.
Tudi to dejanje je verjetno načrtoval
Informacijo o tem, da si je morilec sodil sam, smo najprej poskušali preveriti na celjski policijski upravi, od koder so nas preusmerili na celjsko okrožno sodišče. Od tam pa nam je začasna predsednica, okrožna sodnica svetnica Jožica Arh Petkovič, odgovorila, da jih je uprava Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje o smrti Silva Temnika uradno obvestila včeraj. Da po uradni dolžnosti preiskujejo Temnikovo smrt, je za Slovenske novice potrdil tudi vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl. A obenem zatrdil, da je kakršna koli tuja krivda v tem primeru zagotovo izključena. Kot so nam povedali naši neuradni viri, se tovrstnim primerom namreč ni mogoče povsem izogniti in jih preprečiti. »Nihče, ki je pridržan, priprt ali pa že prestaja kazen v katerem koli zaporu v Sloveniji, namreč ni gol. Vsak je oblečen, poleg tega imajo v sobah tudi postelje. Vsega jim preprosto ne moreš pobrati,« nam je dejal eden od naših virov, ki ne želi biti imenovan, a se iz preteklosti dobro spomni primera zapornika, ki si je sodil z rjuho. No, kot nam je uspelo izvedeti neuradno, naj bi Temnik očitno tudi to dejanje skrbno načrtoval, saj naj bi se odrekel sprehodu na svežem zraku, ki ga imajo na urniku tudi priporniki. In ravno v času, ko so se drugi sprehajali po zaporniškem dvorišču, si je v svoji celici sodil sam, pri tem naj bi si pomagal z vrvico, ki je bila napeljana v pasu spodnjega dela njegove trenirke.
Večkrat klical iz zapora
Kakor koli, to hkrati pomeni, da so vsi trije sinovi, trije fantki, stari dve, štiri in pet let, ki sta jih imela Silvo in Mojca, postali sirote. Najprej so ostali brez mame, zdaj pa tudi brez očeta. Roko na srce, njega verjetno še nekaj časa ne bi videli, saj mu je zaradi hladnokrvnega umora grozila večletna, če ne celo najvišja zaporna kazen – če bi ga sploh še hoteli videti, seveda. K sreči imajo po mamini strani skrbnega dedka in babico. »Lahko vam povem le to, da sem bil tudi sam zelo presenečen, da je bil zmožen storiti kaj takega,« je vse, kar nam je včeraj dejal dedek Branko Temnik. Nič drugega ni želel komentirati. Tudi zato, ker prav zdaj na sodišču in šentjurskem centru za socialno delo intenzivno potekajo pogovori in zaslišanja vseh, ki poznajo razmere tako v družini Temnik kot tudi družini Silvove mame Terezije Kidrič iz Šmarja pri Jelšah. Tako Temnikovi kot tudi mama Mojčinega krvnika pa so tudi že javno napovedali, da se bodo vsak po svoje, če bo treba tudi po sodni poti, borili za skrbništvo nad tremi otroki oziroma da bi ravno koga od njih določili za njihovega rejnika ali rejnico. Otroci so trenutno pri dedku in babici v Šmartnem v Rožni dolini, oba pa tudi upata, da bosta, če že hčerke nimata več, lahko skrbela vsaj za svoje vnuke.
Kot nam je že pred tednom dni zatrdila direktorica šentjurskega centra za socialno delo, strokovnjaki vselej presojajo, kaj bo najboljše za otroke, in torej delajo vse izključno v njihovo korist. Kar pomeni, da če bodo iskali zanje katero drugo rešitev, bo ta zagotovo takšna, da bodo lahko otroci ostali skupaj in jih ne bi ločili. Poklicali smo tudi v Šmarje, a Terezije Kidrič ni bilo doma. Oglasil pa se nam je njen partner Branko Plavčak, ki je povedal, da je doma sam, ker drugi že urejajo vse potrebno za sinov pogreb. Dejal je še, da česa takega tudi oni niso pričakovali. »Večkrat je klical iz zapora, le zadnji dan, v sredo, ne več. In potožil, da je vse, kar se mu dogaja, zanj tako huda obremenitev, da vsega tega verjetno ne bo zdržal.«