LJUBLJANA – Sporočilo ljubljanskega višjega sodišča okrožnim kolegom v zadevi rop in umor ljubljanskega zlatarja Toneta Paplerja. Morilec Sandi Prešeren, 17 let zapora. Ne velja! Razveljavljeno, sodite še enkrat. Organizator Alijan Brajdič, devet let zapora. Velja! Ropar Simon Tkalčec, devet let zapora. Ne velja! Znižano na šest let. Trije drugi vpleteni, Matjaž Režek, Ivan Kanduč in Armin Hasanagić, pa so si že na prvi stopnji s tožilstvom v zameno za priznanje tako in tako pripogajali precej mile kazni in zanje je bila sodna zgodba pravnomočno končana, še preden se je sploh začela.
Ni le maščevanje, saj je prišel ropat
V ljubljanski sodni palači se danes nadaljuje ponovljeno sojenje Prešernu iz Stranske vasi, ki se lahko upravičeno boji, da bo dobil višjo kazen, kot jo je na prvem procesu, ko je tožilka Manja Prezelj zanj terjala 22 let zapora. Višji sodniki so namreč – tako med vrsticami – kar malce okarali svojega okrožnega kolega Zvijezdana Radonjića, ki je sodil v prvo, da če je že razsodil, da je Prešeren storil umor iz maščevanja (ker je tudi zlatar izvlekel pištolo in ustrelil v zrak), ne pa iz koristoljubja, je potem pozabil na nekaj zelo pomembnega. Razsoditi tudi o Prešernovi vpletenosti v rop. Nova prvostopenjska sodnica v tej zadevi Špela Koleta bo tako morala odločiti, ali ni šlo nemara res za umor iz koristoljubja, tako kot vztrajajo organi pregona.
Po mnenju višje sodne inštance je namreč jasno, da je obema, ki sta vstopila v šišensko zlatarno, po glavi rojilo, da morata Paplerja okrasti in njegovo prodajalno zapustiti z dragocenim plenom. Torej je dejansko stanje jasno; tudi Prešeren je šel ropat. In medtem ko višje sodišče daje Koletovi skrivne napotke, naj razmisli o višji kazni zanj, hkrati meni, da je devet let, ki jih je Radonjić prisodil Tkalčecu, prehuda kazen.
Resda je ta zavestno rinil v rop, da bi tako dobil denar za mamila, vendar se višji sodniki strinjajo z njegovo pritožbo, da bi si le zaslužil malce več milosti, saj je od vsega začetka priznaval sodelovanje v ropu, aktivno je sodeloval v postopku ter k razjasnitvi zadeve tudi pomagal s prostovoljno udeležbo pri rekonstrukciji dogodka. Prva stopnja je očitno tudi premalo upoštevala dejstvo, da je mlad, osebnostno moten, njegova vloga pri kaznivem dejanju pa je bila izrazito podrejena, saj so ga vodili drugi, ki so ga poslali ropat, ga pripeljali na kraj ropa ter ga z njega odpeljali.
Je pa torej obveljala kazen za Brajdiča, ki bo moral sedeti devet let oziroma še celo dlje; ker je imel od prej neodslužen greh, ga je doletela enotna kazen 12 let zapora. S pravnomočno sodbo zdaj velja za zapečateno, da je bil je ravno on tisti, ki je predlagal ter priskrbel Prešerna in Tkalčeca, poskrbel za njun prevoz iz prinovomeškega romskega naselja Brezje v Ljubljano in priskrbel morilsko orožje. On je bil torej idejni oče, alfa in omega dogodkov v Spodnji Šiški, kjer je moral 28. novembra 2011 nasilne smrti oditi Tone Papler.
Samoobramba ni šla skozi
Ponovljeno sojenje Prešernu se je začelo že septembra, a sodišče javnosti o naroku ni obvestilo. Neuradno smo sicer izvedeli, da se je zagovarjal podobno kot na prvem procesu, ko se vse do njegovega zagovora sploh ni zagotovo vedelo, kdo je držal pištolo v roki, on ali Tkalčec.
»Že ko sva šla proti zlatarni, sem imel občutek, da me je zlatar opazil. Vstopila sva, Simon je začel nabirati zlato, jaz pa sem s pištolo v roki odprl nihajna vrata sosednjega prostora, kjer je delavnica. On je tam stal in tudi on je imel pištolo v roki. Skril sem se za vrata in nekaj sva se začela pregovarjati. Potem je on ustrelil in tudi jaz sem ustrelil dvakrat. V samoobrambi,« je govoril Prešeren. Že v prvo je bilo razsojeno, da ni mogla biti samoobramba, saj je Paplerja iz bližine najprej ustrelil v glavo skozi oko, ko je ta začel padati ali že ležal, pa mu je poslal kroglo še v zadnjico. »Mislim, da je že ležal, ko je zakričal 'Zgin', zgin, ubil vaju bom'. Vse skupaj je trajalo 15 ali 20 sekund.«
Obtožba za Prešerna ostaja nespremenjena
Po njej so se nepridipravi že par dni pred protizakonitim podvigom sestali pri Brajdiču v Brezjah, Režek je predlagal rop in za tarčo ponudil šišensko Zlatarstvo Papler. Brajdič je oznanil, da ima prava človeka, civila, ki živita pri njem, mamilaša, ki bi za denar storila vse in sta zanj že ropala. O njiju je govoril kot o pravih univerzalnih specialcih, da kamor koli ju pošlje, brez problema naredita vse in da sta kradla po Brežicah ter v zlatarni v Novem mestu.
Dan pred zločinom je Prešerna in Tkalčeca pripeljal v Ljubljano, prenočila sta v Režkovi najeti sobi v hotelu Lipa na Celovški cesti, ki je kakšen kilometer ali dva oddaljena od Paplerjeve zlatarne. Kanduč je najel clia in ju naslednjega dne odpeljal do zlatarne, po dejanju pa do šišenskega Mercatorjevega centra, kjer sta se umila in preoblekla. Hasanagićevi nalogi sta bili opazovati okolico zlatarne ter skrivati zlatnino. Brajdič ju je po zločinu odpeljal v Novo mesto.
Prešeren je tako znova obtožen umora iz koristoljubnosti, Tkalčec je obsojen na šest let zapora, ker je iz vitrine ukradel nakit in drage kamne v vrednosti 56.929 evrov, Brajdiču ostaja devet let zapahov, veliko bolje pa so jo odnesli skesanci: Režek bo sedel 4 leta in 5 mesecev, Kanduč 3 leta in 10 mesecev, Hasanagić pa 3 leta in 2 meseca.
