LJUBLJANA – Blaž Ereiz je bil na prvostopenjskem sodišču zaradi ropa pošte v Divači obsojen na pet, zaradi ropa pošte v Kresnicah na šest, zaradi uboja uslužbenke kresniške pošte Anice Likovič pa na devet let in za merjenje s pištolo na policiste med poskusom bega na devet mesecev zapora. To je dalo enotno kazen 17 let zapora. Denisa Softića so zaradi Divače obsodili na štiri leta zapora, zaradi Kresnic pa na pet let, enotna kazen je bila sedem let zapora. In nihče ni bil zadovoljen.
Malo manj hud rop
Majhna zmagovalca seje višjih sodnikov, ki je bila pred slabim mesecem dni, pa sta prav grešnika. Softić je prepričeval: »Saj jaz se strinjam, da moram biti kaznovan, prosil pa bi vas za milejšo kazen. Če je možno.« Ereiz se je zlomil: »Če bi lahko zavrtel čas nazaj... Težko govorim o tem, tako žal mi je in hudo zaradi smrti gospe Likovičeve.«
Daleč od tega, da bi ju višji sodniki oprostili, so jima pa znižali kazen, vsakemu za eno leto, kar pomeni, da bo dveh ropov, uboja in merjenja s pištolo krivi 27-letni Ereiz sedel 16, za dva ropa odgovorni 25-letni Softić pa šest let.
A čeprav sta se njuna zagovornika pritoževala nad skorajda čisto vsem, kar je razsodil senat ljubljanske okrožne sodnice Andreje Sedej Grčar, so višji sodniki ugotovili le eno napakico, zaradi katere so jima potem znižali kazen.
Glede ropov pošt v Kresnicah in Divači, ki sta ju zagrešila 21. junija lani, so namreč s spremembo omilili kvalifikacijo, saj se po njihovem mnenju nista dogovorila za več ropov hkrati, ampak za vsakega posebej. Tako nista več kriva po 2. točki 206. člena kazenskega zakonika (rop): »Če sta storili rop dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi ropale, ali če je vrednost ukradene stvari velika in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let«, temveč po milejši prvi točki: »Kdor vzame tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, tako da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.«
S strelom privolil v uboj
Vse drugo, nad čemer so nergali odvetniki in tožilci (ti so za oba terjali zvišanje kazni, Ereizu na 20, Softiću na 12 let zapora), pa je pri višjih sodnikih naletelo na gluha ušesa. Neizpodbitno dejstvo po njihovem mnenju je, da sta se najprej dogovorila, da bosta oropala pošto v Divači, kar sta 21. junija zjutraj res storila.
Bera v Divači je bila precej borna (370 evrov), je v zagovoru povedal Ereiz in dodal: »Zato sem Softiću med vožnjo proti Litiji skozi Kresnice predlagal, da oropava tudi to pošto. Pozneje sva se dobila, Softić je s seboj prinesel pištolo. Rekel mi je, da je v njej en naboj, da bom streljal v zrak, če bo treba. Najprej je šel on not'. Ko se je vrnil, mi je rekel, da je še ena stranka. Ko je ta prišla ven, sem vstopil jaz.«
Softić je čakal v avtu, Ereiz pa na sodišču pripovedoval, kako se je nadaljevalo. »Repetiral sem pištolo, skočil čez pult, rekel, da je to rop in naj da denar. Gospa je dejala v stilu 'Mularija, zginte ven!', se zapodila vame, prerivala sva se, počilo je. Nekaj časa se ni zgodilo nič, potem je padla naprej na pult. Zagledal sem kri. Vzel sem denar in pobegnil. Na poti nazaj sem Softiću povedal, kaj se je zgodilo in da ne vem, kaj je z žensko. Ker v Kresnicah ni hotel ropati z menoj, sem mu dal 20 odstotkov plena.« Bilo ga je 1600 evrov.
Ereizov odvetnik Luka Zajc iz odvetniške družbe Čeferin je trdil, da je šel njegov klient v Divačo ropat, nikakor pa ni imel namena ubijati, zato je višje sodnike prepričeval, naj še v enem primeru spremenijo kvalifikacijo kaznivega dejanja, in sicer iz uboja: »Kdor komu vzame življenje, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let,« v povzročitev smrti iz malomarnosti: »Kdor povzroči smrt drugega iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.«
A bil je uboj, so prepričani na višjem sodišču: »Ni dvoma, da se je obtoženec takrat, ko je proti Anici Likovič izstrelil naboj, zavedal, da ji lahko z repetiranim orožjem vzame življenje, in je ob sprožitvi strela v to posledico tudi privolil.«
Ereizu ni uspelo niti v delu pritožbe, da so si policisti preprosto izmislili, da je, ko je pred aretacijo 23. junija bežal pred njimi, v njih meril s pištolo, da bi tako upravičili svoj nezakoniti opozorilni strel v zrak. »Nisem tako neumen, da bi delal samomor in s prazno pištolo meril proti oboroženim policistom, da me ustrelijo. V nikogar nisem meril. Takoj ko sem prišel iz lokala ter začel bežati, sem izza pasu izvlekel pištolo ter jo odvrgel v travo,« je razlagal. Toda tudi višje sodnike so prepričale izjave mož postave, ki so trdili, da je res meril v njih, sicer pa »je že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da jim res ni treba iskati opravičila za opozorilni strel«.
