Morilec policista se je tako sprehajal po kraljevih dvorih

LJUBLJANA – Tiho je bilo ponedeljkovo dopoldne pred viško policijsko postajo na robu Ljubljane, nedaleč od obvoznice, zatišje po poletni vročici ter dogodkih pred dobrih 48 urami, ko je v silovitem ter namerno izzvanem trku vozil ugasnilo življenje tukajšnjega 33-letnega policista Igorja Mauserja. Zgolj tenak vetrc je pihljal v črno zastavo na drogu ter v plamene več kot dveh ducatov sveč, ki so gorele na stopnišču policijske postaje v spomin, brez odgovorov na vsa vprašanja o nerazumni morilski sli voznika Sama Tadina, osumljenega umora in poskusa umora policistov.

Žalostno slovo

Znotraj viške policijske postaje je postavljena mizica, na njej spominska knjiga ob sliki mladega moža v uniformi, za njim simboli države, v katere uniformi je zaprl oči. Žalna knjiga se polni s podpisi in izrazi sočutja svojcem, prijateljem in sodelavcem, ki jih je izguba ganila. V vozilu se pripeljejo štirje Igorjevi poklicni kolegi, se poslovijo z vpisom, njihove obraze preveva ganjenost po hudem čustvenem pretresu. V glavah vseh je bila znova misel, ki se je tolikokrat ponovila ob lanskem umoru policista Damjana Kukoviča v Litiji – lahko bi bil kateri koli od njih. Storilec si je za tarčo izbral uniformirane može.

Starejša občanka v oblačilih temnih barv, ki se je prišla poklonit tragično preminulemu policistu, ganjena pove: »Nisem ga poznala osebno, a kar se je zgodilo, je velik zločin.« Precej podobnih podpisnikov je prišlo iz soseske, sosedov, ki tako tudi protestirajo proti zakonom, ki pri nas slabo ščitijo ne zgolj žrtve, temveč očitno tudi uniformirane posrednike v sporih. Eno je zavest, da se ti lahko kaj zgodi; drugo pa doživljanje izgube enakega med enakimi. Ljudje smo venomer soočeni s svojimi strahovi, ko smrt udari blizu nas; a težje je, če ne moreš razumeti, čemu se je kaj tako nasilnega zgodilo.

Komandirja viške policijske postaje ni bilo v stavbi; bil je pri družini Mauserjevih, kjer so skupaj urejali podrobnosti zadnjega slovesa od človeka, čigar odhoda nihče ni pričakoval na tako tragičen način. Pol ducata sodelavk pride s policijske postaje, da bi prižgale svečo, ko jo odložijo, postojijo, njihove misli se spominjajo Igorja. Svetlolasa sodelavka se je z njim osebno pogovarjala uro pred grozljivim dogodkom, nato jo je novica presekala. S cmokom v grlu kratko opiše strašne občutke, ko je izvedela za način in podrobnosti dejanja: »Grozno, nedopustno, nenormalno …«

Storilec v komi

Samo Tadin, ki je vzel življenje Igorju Mauserju, taisto pa ga je poskusil tudi njegovemu partnerju v policijski patrulji, 26-letnemu Kristjanu Čožu, je po podatkih redakcije vozil najeto opel astro sivokovinske barve, v kateri naj bi našli račun za daljnogled iz veleblagovnice. To pomeni, da se je Tadin pred izvedbo napada iz zasede pripravil in poskrbel tudi za opazovalno napravo, s katero je iskal policijske žrtve. Edina dobra novica je, da je fizično stanje policista Čoža boljše ter da ni v nevarnosti in da je trenutno že v domači oskrbi – naši viri iz vrst policije pa opozarjajo, da bo potrebna še psihična pomoč, ki jo že zagotavljajo tudi družini tragično preminulega Mauserja.

Zdravstveno stanje Tadina naj bi bilo še vedno slabo in naj bi bil še vedno v komi. Če oziroma ko se bo prebudil, ga čaka precejšnja sprememba družbenega statusa. Samo Tadin je namreč bil (med drugim) nekdanji mož bivše slovenske namestnice veleposlanika na Danskem; kot tak je bil iz Slovenije imenovan celo za člana volilnega odbora pri zadnjih volitvah za predsednika Slovenije leta 2012, z ženo (kot odpravnico poslov) sta bila še januarja lani vabljena tudi na danski dvor na novoletni sprejem kraljice Margarete II. Na slikah, ki so nastale ob tej priložnosti, ima Tadin na rokah bele rokavice, ki jih je očitno snel v poldrugem letu – nekdanji mož je imel izrečeno prepoved približevanja nekdanji namestnici veleposlanika, ta pa trdi, da sta bila s Samom Tadinom ločena pred tragičnim sobotnim dogodkom.