Morilec policista ne bo pristal za rešetkami

LJUBLJANA – Dušan Petrovčič, ki sta ga 22. avgusta letos med nadzorom prometa v Litiji zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov (ni bil pripet z varnostnim pasom) ustavila policista Damijan Kukovič in Peter Jelenc in ki je hladnokrvno streljal na prvega ter ga smrtno zadel v glavo, za svoja dejanja nikoli ne bo odgovarjal s sedenjem v zaporniški celici. Petčlanski sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga je vodil sodnik Zvjezdan Radonjić, je namreč zoper njega izdal ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki lahko traja največ pet let, z možnostjo podaljšanja.

Da 26-letni Petrovčič nikoli ne bo videl zapora, je bilo jasno že ob vložitvi obtožnice, saj je tožilstvo prav isti ukrep predlagalo na podlagi mnenja dveh sodnih izvedencev za psihiatrijo, ki sta ugotovila, da je bil v času kaznivega dejanja neprišteven ter ni mogel razumeti pomena svojih dejanj. Poleg umora policista je obtožen tudi poskusa umora njegovega kolega Petra Jelenca in poskusa ropa trgovine s strelnim orožjem le nekaj dni pred tragičnim dogodkom. Sodni izvedenec psihiater Dragan Terzič je med pričanjem povedal, da ima Petrovčič že od rojstva shizoidno osebnostno motnjo, zaradi katere je težje navezoval stike z okolico ter je živel bolj ali manj samotarsko. Omenjena motnja je pozneje prešla v tako imenovano shizotipsko motnjo, za katero pa sta po besedah izvedenca značilni čudaško vedenje in doživljanje, ki ni v skladu z realnostjo. Dogodke je tako doživljal paranoidno in bil tudi sumničav. Zadnja motnja je okoli šest mesecev pred tragedijo, kot je razložil, prešla v paranoidno shizofrenijo. Svojih dejanj ni več nadzoroval in, kot še pravi izvedenec, bi zaradi občutka ogroženosti nasilno odreagiral proti katerikoli osebi, s katero bi prišel v konflikt. Petrovčič je imel sicer do represivnih organov oziroma vseh, ki nosijo uniforme, precej sovražen odnos, tudi zaradi domnevnega mobinga v vojski.

Če bi redno jemal zdravila, bi ta, kot meni izvedenec, lahko ublažila njegovo doživljanje in bi verjetno preprečila razvoj bolezni. »Absolutno nikakor ne more biti na prostosti, nujno mora biti na varovanem oddelku in jemati zdravila pod kontrolo, in to dalj časa,« pravi Terzič in dodaja, da bo dolgotrajno zdravljenje morda odpravilo blodnjave misli, ne bo pa nikoli spremenjena njegova osebna lastnost, za katero je med drugim značilna nezmožnost vživljanja v čustva drugih.

Hotel sprožiti revolucijo

Po objektivni plati je sicer, kot je ugotovilo sodišče, dokazano, da je Petrovčič storil vsa tri omenjena kazniva dejanja. Tri dni pred tragičnim dogodkom je tako stopil v prodajalno z orožjem na ljubljanskih Fužinah in prodajalcu, s katerim se nista poznala, začel razlagati neke politične teme in da bi bilo, kot je v preiskavi povedal prodajalec, treba sprožiti revolucijo, zaradi česar je zahteval, naj mu da naboje. Ni mu ustregel, saj bi Petrovčič za to potreboval dovoljenje, nakar mu je 26-letnik grozil s pištolo in mu rekel: »Zdaj bomo pa ravnali drugače.« S sekiro je nato trikrat udaril po sefu, v katerem so bili naboji, a ker ni mogel do njih, je zapustil trgovino.

Njegovo nasilje je spet izbruhnilo 22. avgusta, ko sta ga ustavila policista. Ko je Kukovič stopil k njegovemu polu, ga je voznik nenadoma ustrelil v glavo, nato pa je poskušal ustreliti še drugega policista. Ta je zavetje našel za službenim vozilom in z ukazom poskušal doseči, da bi napadalec odvrgel orožje. A se ni predal, ampak se je začel vzvratno umikati proti svojemu vozilu, pri čemer je ves čas meril proti policistu, nato pa se je usedel v svojega rdečega pola, na katerem je imel nameščene ukradene registrske tablice. Ko se mu je policist začel približevati z zadnje leve strani, je voznik usmeril pištolo proti njemu in pritiskal na sprožilec. Na srečo mu je orožje zatajilo. Jelenc je nato dvakrat ustrelil proti Petrovčiču, a ga ni ustavil, ta je spet uperil pištolo proti policistu in neuspešno sprožil. Policist se je spet skril za službeno vozilo in proti napadalčevemu vozilu izstrelil še devet nabojev. Ranjeni Petrovčič – v ljubljanskem kliničnem centru so mu morali oskrbeti kar devet strelnih ran – je nato silovito speljal in se zatekel domov. Njegov oče je poklical policijo in sporočil, da je sin doma, nato so ga aretirali.

Komisija, ki jo je imenoval generalni direktor policije, je glede uporabe strelnega orožja pri Jelencu ugotovila, da je bila zakonita in strokovna in da ni mogel drugače odvrniti napada nase in na druge osebe.