Morilec policista kmalu na prostosti?

LJUBLJANA – Tako kot prejšnjetedenski umor litijskega policista Damijana Kukoviča, v katerega je smrtonosno kroglo izstrelil pripadnik Slovenske vojske Dušan Petrovčič, je v javnosti pred dobrim letom odmeval še en umor oziroma uboj policista. Zgodilo se je 30. junija 2013, ko je tedaj 31-letni Trboveljčan Safer Smajlović pred lokalom Kokos na Prapretnem z nožem šestkrat zabodel 32-letnega Hrastničana Radenka Pušića in je policist, ki tistega dne ni bil v službi, izkrvavel.

Neprišteven, zato na psihiatrijo

Pri Petrovčiču, ki ima diagnosticirano shizofrenijo, je že vprašljiva prištevnost in tudi zato ga niso poslali v pravi pripor na Povšetovi, ampak je priprt na enoti za forenzično psihiatrijo v mariborskem kliničnem centru. Tudi glede Smajlovića so pristojni kmalu po zločinu odprli vprašanje, ali se je svojega početja sploh zavedal, ter ga s Povšetove premestili na psihiatrijo.

Že iz njegovega zagovora na glavni obravnavi je bilo slutiti, da je z njim nekaj narobe. Spominjal se je denimo, da je tistega 30. junija precej pil: »Rakijo, od litra sem jo pol spraznil.« Potem so s prijatelji šli v gostilno v Hrastnik. »Zdi se mi, da sem tam pil štok kolo. Celo noč sem pil, zraven pa moram trikrat na dan jemati še tablete za epileptične napade. Ne pijem večkrat, kakor mi pač zapaše. Če mi paše vsak dan, bom vsak dan. Če mi ne paše, tudi po eno leto ne bom. Če mi zapaše, pa imam željo po pijači. Toda nisem kronik.«

Iz Hrastnika so se napotili v Kokos bar. Naročil si je pijačo, »potem je pa odrezano, nič se ne spomnim«. Ne le da se prepira s Pušićem ni spomnil, celo vprašal je tožilko Majo Ulčar: »Kdo pa je to?«

»Radenko Pušić, ta, za katerega se vam očita, da ste ga z nožem.«

»S kakšnim nožem? Noža se pa ne spomnim, da bi ga imel.«

Odločilno je bilo izvedensko mnenje psihiatrov, da gre za človeka s psihoorgansko spremenjenostjo hude sorte, usodnega dne pa je torej v kombinaciji z močnimi zdravili popil tudi veliko količino alkohola, zato ni niti čudno, da svojega početja ni imel v oblasti.

Ljubljanski okrožni kazenski sodnici Ireni Škulj Gradišar ob decembrskem koncu sojenja ni preostalo drugega, kot da uradno ugotovljeno neprištevnemu Smajloviću namesto predpisanih do 15 let zapora prisodi oziroma izreče varnostni ukrep obveznega zdravljenja v enoti za forenzično psihiatrijo.

Psihiatri bi 
ga odpustili

Zakonodaja veleva, da mora sodišče na vsakih šest mesecev preveriti, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebni, od sodišča napotenega varovanca pa morajo tam po petih letih v vsakem primeru izpustiti na prostost, razen če za nadaljnjo hospitalizacijo obstojajo zdravstveni razlogi.

Od odločitve sodišča je v tem primeru sicer minilo nekaj več kot pol leta, a včeraj se je zadeva Smajlović le vrnila v sodne klopi, pred tričlanskim senatom, ki ga je vodil sodnik Marjan Pogačnik, je namreč potekala tako imenovana javna seja v postopku za preverjanje ustreznosti varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

Slišati je bilo besede Smajlovićevega zagovornika, mag. Igorja Grošlja, da ima njegov klient že nekaj časa posebne ugodnosti, »vsako soboto ima ob obiskih celodnevni izhod, petkrat je po nekaj dni že preživel doma, imeli so piknik, na katerem se ni niti pritaknil alkohola«.

Jasno je bilo, da hoče Grošelj za Smajlovića izposlovati sodno blagoslovljeno odpustnico s psihiatrije, vrnitev domov ter popolno svobodo, toda sodnikom je bolj kot njegove besede pomembno to, kaj o tem pravijo zdravniki, ki imajo z njim opravka.

Smajlovićeva lečeča psihiatrinja Angela Ficko Zalokar jim je poslala kar malce presenetljiv dopis, da z njim na oddelku za psihiatrijo nimajo kaj početi, saj sploh ni psihiatrični bolnik, ampak nevrološki, in tudi zdravila, ki jih jemlje, so le tista za epilepsijo. »To terapijo pa lahko izvaja tudi doma.«

Sodišče je pridobilo še mnenje trboveljskega centra za socialno delo, da je Smajlović sicer urejena oseba, razen če kajpak uživa alkohol, ker potem to v kombinaciji z zdravili vpliva na njegovo vedenje. »Starši naj bi bili tudi pripravljeni skrbeti za njega, vendar pa bi mu bilo za to treba odvzeti poslovno sposobnost, a se s tem Smajlović ni strinjal.«

»To pa ne bo držalo!« je zadnjega jokerja iz rokava potegnil odvetnik Grošelj. »Prejšnji teden ga je na psihiatriji obiskal trboveljski okrajni sodnik in v zvezi s tem opravil narok glede odvzema poslovne sposobnosti. Smajlović soglaša, da oče postane njegov skrbnik in nadzoruje, da bo redno jemal zdravila, prav tako soglaša z delnim odvzemom poslovne sposobnosti. Zato predlagam odpravo ukrepa obveznega zdravljenja.«

Sodišče bo svojo odločitev poslalo pisno in kaj lahko se torej zgodi, da bo Safer Smajlović že čez kak teden popolnoma svoboden človek.