ČRNI SCENARIJ

Morilec na sodišču v roke znova vzel pištolo

Objavljeno 09. april 2016 19.15 | Posodobljeno 09. april 2016 19.15 | Piše: Aleksander Brudar

Žnidar je med desetimi pištolami izbral dve, podobni tisti, s katero je ubil Marjeto Bervar.

Obramba Franca Novaka trdi, da se njegova odgovornost pri prodaji pištole konča. Foto: Marko Feist

LJUBLJANA – »Upam, da so pištole prazne?« je ljubljanski okrožni sodnik Martin Jančar na sojenju Francu Novaku, tik preden je v sodno dvorano povabil Janeza Žnidarja, morilca mame treh otrok Marjete Bervar (ker je bil neprišteven, mu je bil izrečen ukrep do največ petih let psihiatričnega zdravljenja), vprašal Tomaža Korbarja iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Ta je s seboj prinesel deset pištol različnih znamk in Žnidar je moral med njimi izbrati tisto, ki je bila take znamke kot tista, s katero je ustrelil nesrečno žensko (po prepričanju tožilstva naj bi bilo pri uboju Bervarjeve 23. maja 2014 v Zgornjih Jaršah uporabljena pištola znamke Makarov). »Notri ni municije,« je Korbar pomiril sodnika in povedal, da bi morala biti, glede na izstreljene naboje, v umoru uporabljena pištola pod številko 4 ali tista pod številko 7 – obe sta znamke Makarov. Pred sodnikom je nato Žnidar še enkrat opisal pištolo, ki jo je takrat uporabil in ki je policija nikoli ni našla. »Črna je bila in nič ni pisalo na njej,« se je spominjal in nato izbral tisto pod številko 6 (znamka Crvena Zastava). »Ta najbolj ustreza po videzu, ampak nisem čisto siguren,« je menil, nato pa je orožje še vzel v roke. »Mislim, da je ta.«

Prva izbrana pištola je imela napis

Na vprašanje tožilke Maše Podlipnik, ali se mu zdi podobna tudi katera pod številkami 2, 3 ali 4, je Žnidar odgovoril, da le tista pod številko 4. Pod številko 2 je bila namreč pištola znamke Beretta (Žnidar je Novaka, kot je povedal, pri nakupu pištole vprašal, ali mu lahko priskrbi beretto, a pri tem ni vedel, ali mu je to res prinesel). »Kaj pa pod številko 9?« je še zanimalo tožilko, Žnidar pa je odločno odvrnil: »Ta sigurno ni.« Tožilka ga je prosila še, naj podrobneje pregleda pištolo, ki jo je naprej izbral, in pove, ali na njej vidi kakšen napis. »Ja, piše Crvena Zastava,« je ugotovil in še enkrat dodal, da na pištoli, ki jo je med umorom držal v roki, napisa ni bilo. Ves čas je govoril zelo potiho, zato je sodnika zanimalo, ali vedno tako govori ali je to le posledica zdravil, ki jih jemlje. Odgovoril mu je, da tako normalno govori, na dodatno vprašanje, kako se je takrat lahko pogovarjal z obtoženim Novakom, ki je zelo naglušen, pa je odgovoril, da »normalno«. »Včasih sem kaj ponovil, če ni slišal,« je še dejal.

Je Žnidarju 
pomagal pri uboju?

Novak se je na zatožni klopi znašel zaradi pomoči pri uboju Bervarjeve, ker naj bi Žnidarju prodal pištolo in ga tudi seznanil s tem, kako naj jo uporablja. Zaradi tega je bil na prvem sojenju, ki pa so ga razveljavili višji sodniki, obsojen na osem let in pet mesecev zapora. Končno odločitev ponovljenega sojenja lahko pričakuje prav danes.

Njegova obramba je prepričana, da ni storil očitanega mu kaznivega dejanja in da se njegova odgovornost pri prodaji pištole konča, »vse drugo pa je plod Žnidarjeve domišljije«. Izvedenka psihiatrične stroke Marga Kocmur sicer ugotavlja, da ima Žnidar blodnjavne motnje le, ko govorimo o uboju Bervarjeve. Ubil jo je zaradi občutka prikrajšanosti in ogroženosti, saj so ji njeni starši, kot je povedal, prepovedali, da bi se družila z njim, in mu dajali vedeti, da ni dovolj dober za njih, ker ni tako premožen kot oni. Vse druge dogodke pred tem, od nakupa pištole do Novakovega poučevanja pri uporabi orožja, pa »zelo realno interpretira«. »Ne verjamem, da je to, da ga je učil, posledica blodnje,« je še dejala Kocmurjeva.

Deli s prijatelji