Morilec na psihiatriji, a zdravljenja ne potrebuje

LJUBLJANA – Ni videti konca sodno-psihiatrični sagi v primeru Smajlović. Sodniki so Saferja Smajlovića spoznali za krivega predlanskega uboja na Prapretnem pri Hrastniku, ko je pijan zabodel Radenka Pušića. Na podlagi izvedenskega mnenja psihiatra Gorazda V. Mrevljeta so ga razglasili za neprištevnega in mu izrekli ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v ustanovi, ki lahko traja največ pet let. Zapletlo se je že po nekaj mesecih, ko so iz mariborske enote za forenzično psihiatrijo sporočili, da v resnici sploh ne potrebuje psihiatričnega zdravljenja, zato ne vedo, kaj naj z njim tam sploh počnejo.

Pomembno je le, da je zaprt

Priložnost je kajpak zagrabil Smajlovićev odvetnik mag. Igor Grošelj in ljubljanske okrožne sodnike pozval, naj klientu dovolijo oditi domov, v zameno pa z obljubo očeta zagotavlja za to, da se ne bo mogel več znajti v položaju, ko bi mu v kombinaciji uživanja alkohola ter zdravil lahko še kdaj počil film in bi v takem stanju zagrešil kaznivo dejanje.

Sredi lanskega leta se je na to temo sestal senat okrožnih sodnikov in se oklenil Mrevljetovega mnenja, da gre pri Smajloviću za nekoga s hudimi psihoorganskimi in kognitivnimi spremembami, posledica česar je nekritičnost, zaradi tega pa je lahko že manjša količina zaužitega alkohola pri takem bolniku nevarna. Če bi bil torej na prostosti, bi lahko pri njem že pri najmanjših obremenitvah ali v konfliktnih situacijah pričakovali nekontrolirane in neobvladljive izbruhe agresije, besa in nasilja.

Odločitev, da mora Smajlović ostati na psihiatriji, je pozneje razveljavilo višje sodišče, primer pa v vnovično odločanje vrnilo okrožnemu senatu ter mu naložilo, naj še enkrat preuči očetovo obljubo in mnenje Smajlovićeve lečeče psihiatrinje v Mariboru. Angela Ficko Zalokar namreč trdi, da ima pacient blagi psihoorganski sindrom, sicer pa le nevrološke težave, ki se kažejo kot epileptični napadi.

Predlog obrambe po ustavitvi izvajanja varnostnega ukrepa se je pred novim letom znova znašel pred tričlanskim senatom okrožnih sodnikov, ki so prej Mrevljetu naložili, naj še enkrat pregleda Smajlovića in dopolni svoje mnenje. Psihiater se zdaj sicer strinja, da epileptična motnja sama po sebi ne more biti razlog za ukrep obveznega zdravljenja v psihiatrični ustanovi in bi lahko Smajlović s to boleznijo živel tudi zunaj. Vendar je po njegovem mnenju v tem primeru situacija specifična, saj je zanj bolj kot zdravljenje potrebno varovanje. Le če ostane na forenziki, bo nevarnost ponovitve kaznivega dejanja zmanjšana na minimum.

In tudi Saferjev oče, meni psihiater, si ne upa prevzeti popolne odgovornosti za sina, saj se ta po njegovih izkušnjah sodeč na sedanjih obiskih doma že po nekaj dneh kar vse preveč udomači in se vse manj drži dogovorov. Zato dvomi, da bo lahko zares zagotovil, da sin ne bi podlegel skušnjavi. Odvetnik Grošelj je protestiral in v spis vložil izjavo Saferjevega očeta, da česa takega ni Mrevljetu rekel nikoli in da bosta z ženo zagotovo storila vse, da bo sin doma redno jemal nevrološka zdravila, se izogibal slabi družbi in alkoholu...

Med tistimi, ki
so najbolj v redu

Tudi druga odločitev okrožnih sodnikov je, da je nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj pri Smajloviću mogoče nadzirati le z varstvom na forenzični psihiatriji, saj drugih ustanov za take bolnike na Slovenskem pač nimamo.

V tem trenutku je žogica znova pri ljubljanskih višjih sodnikih, ki jih je odvetnik Grošelj pozval, naj vendarle že naredijo red in naj kar sami ustavijo izvajanje varnostnega ukrepa ali primer vsaj znova vrnejo na prvo stopnjo, a ne pred isti senat. Dosedanji, ki mu je predsedoval sodnik Marjan Pogačnik, po odvetnikovem prepričanju namreč sploh ni upošteval mnenja višjih sodnikov, da ne smeš nekomu s prisilno hospitalizacijo preprečevati možnosti zlorabe alkohola.

Smajlovićev odvetnik terja tudi postavitev novega izvedenca za psihiatrijo, v tej vlogi bi kajpak najraje videl Ficko Zalokarjevo, od katere očitno pričakuje potrditev njegove teze, da gre v primeru Smajlović za nezakonit zapor. »Medtem ko ima Mrevlje stališče, da se obdolženemu psihično stanje slabša, pa me Smajlović obvešča, da nenehno napreduje na bolje. Medtem so ga celo premestili na najnovejši oddelek forenzične psihiatrije, kamor je šlo le 12 varovancev, takih, ki so najbolj v redu. Na tem oddelku niti stalnega paznika nimajo, le tu in tam pride na kontrolo.«

Čigava beseda bo torej obveljala? Mrevljetova, ki je glede Smajlovićeve prihodnosti pesimističen, ali tista Ficko Zalokarjeve, ki je optimistična? Tudi če bo na koncu obveljala Mrevljetova, je v resnici pomemben le odgovor na eno vprašanje: kaj pa bo čez dobra tri leta, ko po zakonodaji Saferja Smajlovića tako in tako ne bodo smeli več zadrževati v ustanovi in ga bodo morali spustiti na prostost? Tedaj ne bo več nevaren? Ali to le nikogar več ne bo zanimalo?