PODGORICA – S seznama tistih, ki jih Interpol išče z rdečo tiralico, le redkokdaj zasledimo, da enega nepridiprava išče več držav, kot je to denimo v primeru 38-letnega Črnogorca Jovice Zindovića. Že več kot desetletje bi ga rado dobilo slovensko pravosodje zaradi umora Miša Vujičića v ljubljanskem hotelu Lev leta 2003, pred kratkim pa so se dali Interpolu z zahtevo po njegovem prijetju in izročitvi priporočiti tudi Hrvatje, v tej državi naj bi namreč pred leti ponarejal dokumente.
Enega zaslišali, drugi poniknil
Čeprav gre za tiralico za eno osebo, se slovenska in hrvaška ne razlikujeta le v tem, da očitata različni kaznivi dejanji, Hrvatje so namreč prilepili še Zindovićevo fotografijo in pripisali, da je rojen v črnogorskem Mojkovcu, slovenska tiralica nima fotografije, kraj njegovega rojstva pa so premestili v 80 kilometrov oddaljene Pljevlje.
Toda izročitev Zindovića so – vsaj za zdaj – le pobožne želje Slovencev in Hrvatov. Črna gora namreč ne izroča svojih državljanov, in čeprav so slovenski organi pregona zagnali vik in krik že leta 2008, ko so ga črnogorski orožniki prijeli zaradi domnevnega pripravljanja na neki umor v domovini, so ga kmalu izpustili na prostost, saj se je izkazalo, da v nečednosti ni bil vpleten. Tamkajšnja občila so tedaj poročala tudi, da o morebitni Zindovićevi izročitvi Sloveniji nikoli ni bilo niti govora, saj slovenski organi v to državo naj ne bi nikoli poslali nobenih dokazov o tem, da je bil res vpleten v umor v Ljubljani. Vendar pa to najverjetneje ne bo držalo, saj so bili že v letu, ko se je zgodil umor, javno objavljeni fotografija obeh storilcev in njuni osebni podatki, Slovenija pa je Črno goro zaprosila za pomoč pri preiskavi umora.
Poleg Jovice Zindovića je za to dejanje osumljen tudi njegov danes 49-letni rojak Slobodan Šepić, skupaj sta 3. septembra 2003 vkorakala v Levov bar, po eni od verzij zgodb je Šepić pristopil do Vujičića, ga objel, Zindović je čez nekaj trenutkov enega od vodij črnogorske mafije v Sloveniji hladnokrvno ustrelil v hrbet, nato pa sta storilca urno zapustila hotel ter so se za njima izgubile vse sledi.
Čeprav so Zindovića zaradi Vujičićevega umora zaslišali v domovini, so sodno preiskavo leta 2009 prekinili, saj so se dve leti prej za Šepićem izgubile vse sledi. Nazadnje je bil bojda viden nekega junijskega dne 2007, ko se je iz Črne gore napotil v Srbijo, nekje na poti pa poniknil. Hitro so se razširile govorice, da je z njim opravilo podzemlje in ga po likvidaciji dalo zabetonirati v neki most, zato bo za vselej ostal pogrešana oseba.
Ga čaka maščevanje?
Za Slovenijo in Hrvaško pa je zadeva Zindović tako ali tako ad acta vsaj za desetletje in pol, saj je bil pred kratkim nepravnomočno obsojen zaradi umora Luke Popovića iz Pljevlja ter je na prestajanju kazni v bijelopoljskem zaporu. Po obtožbi je 13. januarja lani v sobi hotela Enigma na Žabljaku Popović klečal pred Zindovićem, ki je sedel na postelji. Cev pištole smith wesson 357 magnum mu je prislonil na čelo in vanj izstrelil smrtonosni naboj.
Morilec je sicer na sojenju prisegal, da se je zgodila nesreča, zaradi katere je takoj po strelu poskušal narediti samomor, in da sta bila z Lukom v resnici zelo dobra prijatelja, tožilci pa so zanj kljub temu zahtevali visoko kazen, saj je po njihovem šlo za naklepni in zahrbtni umor. Toda bijelopoljski sodnik Vidomir Bošković je razsodil, da je šlo za uboj, po izreku sodbe pa so žrtvini svojci ponoreli nanj, češ da je obsodba »čista sramota, zaradi katere te je lahko sram«. Zindovića je namreč obsodil na 15 let in tri mesece zapora.
Kdo ve, ali in kaj bo tega doletelo po vrnitvi na prostost. Že na Popovićevem pogrebu je bilo namreč glasno slišati grožnje Zindoviću, kaj ga čaka, ko in če jim pride v roke. Maščevanje.
Popović naj bi bil sicer svak balkanskega narkokralja Darka Šarića, Zindović pa njegov nekdanji svak (v času umora v Levu je bil poročen z njegovo sestro Danijelo) in prijatelj, ki se je bojda le čudežno izognil lisicam med globalnim valom aretacij v zgodbi o balkanskih bojevnikih.