LJUBLJANA – Tridesetletni Litijčan Blaž Ereiz prestaja 16-letno zaporno kazen zaradi oboroženih ropov pošt v Divači in Kresnicah ter uboja uslužbenke kresniške pošte Anice Likovič. Če bo moral odslužiti celotno kazen, bo njegov otrok upihnil že deseto svečko na torti, preden bo spet postal svoboden državljan. Ali pa celo še kakšno svečko več. Izvedeli smo namreč, da naj bi se Ereiz med svojo kriminalno odisejado spravil še na eno od slovenskih pošt, in sicer dobrovško, za kar mu preti kazen do pet let zapora.
Še vedno mora biti vklenjen
Zaprt je na Dobu, po enem od obiskov prijateljice v tako imenovani ljubezenski sobi pa je pred sedmimi meseci postal oče. O tem, ali ima poleg pravice do uporabe te sobe že tudi kakšne druge zaporniške ugodnosti, sicer nismo izvedeli, vendar pa zanj očitno še vedno veljajo poostreni ukrepi varovanja. Ko sta ga včeraj pravosodna policista pripeljala na kazenski oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča, je namreč sodnika Marjana Pogačnika zanimalo, ali bo moral Ereiz predobravnavni narok preživeti z vklenjenimi rokami in nogami. Paznika sta družno prikimala, da bo zaradi varnostnih razlogov res tako.
Junija 2012 si je torej na pošti v Kresnicah nakopal smrtni greh, v Dobrovi pa naj bi grešil slabo leto dni prej, ravno danes mineva šest let od dogodka, za katerega sicer krivde ne priznava, zato mu bodo sodili. Z neznanim sostorilcem naj bi 28. septembra 2010 pred dobrovško pošto čakala na primeren trenutek, da v njej ne bo strank, in ko sta v danem trenutku opazila, da je poštarica Martina P. v poslovalnici sama, sta krenila v akcijo, ki pa se k sreči ni končala tako tragično, kot se je kresniška.
NN je stražil pred vrati, Ereiz pa je podobno kot v Kresnicah spretno preskočil delovni pult in se znašel na oni strani. Poštarica je ravnala edino modro, urno je zbežala v sosednji prostor, kjer je bil njen sodelavec. Povedala mu je, kaj se dogaja, nato pa sta skupaj sprejela še eno pametno odločitev, takoj sta zapustila pošto; čez balkon visokega pritličja sta z višine dveh in pol metrov skočila na tla, pri čemer se je ženska lažje ranila.
Ereiz pa je v tem času iz blagajne ukradel 1560,40 evra ter s pajdašem izginil v neznano. S tem je storil kaznivo dejanje velike tatvine, se glasi obtožba na njegov račun.
Žogobrcarjem kradel tetoviranec
Včeraj je naštel dokazna predloga, ki naj ju sodišče njemu v korist izvede za razčiščevanje primera. Predlagal je zaslišanje Dobrovčana Danila D., pri katerem naj bi svoje čase živel kot podnajemnik, ta naj bi vedel povedati, da je Ereiz večkrat obiskoval pošto v tem kraju, zato bi moral biti pravi bedak, če bi se jo odločil nezamaskiran oropati.
Kot svojo kronsko pričo je omenil teto Anđo Ć., ki živi v hrvaškem Višnjanu in ki naj bi potrdila, da je med avgustom in novembrom 2010 v resnici živel pri njej, tudi 28. septembra naj bi bil v Višnjanu, »pozneje pa so me tako izgnali iz Hrvaške«.
Izgon ga je zares doletel novembra tega leta, potem ko so člani nogometnega kluba Višnjan prijavili, da jim je nekdo iz klubskih prostorov ukradel 100 evrov, po izjavi predsednika kluba pa naj bi sumili mlajšega moškega, ki že nekaj časa živi v tem kraju in ki ga krasi tetovaža na zadnji levi strani vratu. Ereiz jo ima ravno tam. Ni nam sicer znano, ali in kako se je razpletel primer glede kraje nogometnih evrov, vendar pa so istrski policisti med preverjanjem njegovih podatkov ugotovili, da že več kot 48 ur neprijavljen biva na Hrvaškem, zato so ga odpeljali na mejo s Slovenijo ter mu sporočili, da je pri njih persona non grata.
Krivdo za uboj prevzel nase
Na sodni proces zaradi velike tatvine ga bodo torej vozili z Doba, kjer prestaja dolgoletno zaporno kazen. Glede tragične smrti Anice Likovič so sprva preiskovali celo v smeri suma, da je zagrešil umor, po katerem bi ga lahko doletela tudi najvišja možna kazen po naši zakonodaji, 30 let zapora, tožilstvo pa je očitek pozneje omililo v kaznivo dejanje uboja (zagroženih od pet do 15 let zapora).
Na okrožnem sodišču je priznal, da je 21. junija 2011 zjutraj skupaj s 26-letnim Ljubljančanom Denisom Softićem oropal pošto v Divači. Ker pa je bil plen bolj boren – ukradla sta le 370 evrov – »sem Softiću med vožnjo proti Litiji skozi Kresnice predlagal, da oropava tudi to pošto. Pozneje sva se dobila, Softić je s seboj prinesel pištolo. Rekel mi je, da je v njej en naboj, da bom streljal v zrak, če bo treba. Najprej je šel on not. Ko se je vrnil, mi je rekel, da je še ena stranka. Ko je ta prišla ven, sem vstopil jaz.«
Likovičeva se je poskušala ubraniti pred veliko višjim in močnejšim neželenim obiskovalcem. »Repetiral sem pištolo, skočil čez pult, rekel, da je to rop in naj da denar. Gospa je dejala v stilu 'Mularija, zginte ven!', se zapodila vame, prerivala sva se, počilo je. Nekaj časa se ni zgodilo nič, potem je padla naprej na pult. Zagledal sem kri. Vzel sem denar in pobegnil. Na poti nazaj sem Softiću povedal, kaj se je zgodilo in da ne vem, kaj je z žensko. Ker v Kresnicah ni hotel ropati z menoj, sem mu dal 20 odstotkov plena. Vzel sem med 1400 in 1500 evri, torej mu jih je pripadalo 300,« je povedal Ereiz.
