Morilec bi fitnes, noče med zombije

LJUBLJANA – Tako je v enem od intervjujev razmišljal javnosti eden najbolj prepoznavnih slovenskih psihiatrov Gorazd V. Mrevlje: »Pravna logika zahteva zelo jasne odgovore: da ali ne − črno ali belo. Psihiatrija pa ni tako eksaktna veda, saj v svoji osnovi dopušča individualne odstope. Včasih je ta odstopanja kar težko pojasniti pravnim strokovnjakom, ki zahtevajo in pričakujejo jasne odgovore, saj ti zelo odločno in pomembno posegajo v usodo človeka, o katerem je govor.« Toda prav odgovori psihiatrov v opravah sodnih izvedencev mnogokrat odločilno posežejo v usodo človeka, od njihovih ugotovitev je lahko odvisno celo to, ali bo nekdo sedel 30 let ali pa mu sploh ne bo treba za zapahe. Zato zmeda, ki so jo prav psihiatri povzročili v zadevi Žurga, ni niti najmanj smešna.

Ponudba je bila 17 let zapora

Na zatožni klopi ljubljanskega sodišča sedi 24-letni Janez Žurga. Obtožen je, da je 17. decembra lani iz brezobzirnega maščevanja in ljubosumja umoril svojega očima Dušana Stražiščarja. Preti mu od 15 do 30 let zapora, v obtožbi je zapisano, da je bil bistveno zmanjšano prišteven, ko je očima večkrat udaril v glavo, mu zlomil ličnico in čeljustnico, ga s kuhinjskim nožem 18-krat zabodel, naposled pa pograbil še blazino ter mu jo toliko časa tiščal na obraz, da se je zadušil.

Da je bil med dejanjem bistveno zmanjšano prišteven, je v sodni preiskavi ugotovila psihiatrinja Bojana Avguštin Avčin. Ker se sme bistveno zmanjšano prišteven storilec kaznivega dejanja kaznovati mileje, je tožilka Katarina Bergant v zameno za priznanje krivde Žurgi ponudila kazen 17 let zapora. Ta je umor priznal, ne pa tudi, da ga je zagrešil iz nizkotnih nagibov, zato je moral sesti na zatožno klop pred ljubljanskega okrožnega kazenskega sodnika Gorazda Fabjančiča.

Zapletlo se je kmalu po začetku sojenja, saj se je v spisu znašel podatek, da sta le nekaj let prej izvedenca za psihiatrijo za Žurgo – tedaj so ga obravnavali zaradi odvzema vozila in tatvine registrskih tablic – ugotovila, da je bil neprišteven, ilirskobistriško okrajno sodišče pa mu je izreklo ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.

V postopku zaradi umora so se zato odločili, da postavijo še enega izvedenca psihiatra. Zaključki Dragana Terziča so bili popolnoma drugačni od kolegice Avguštin Ahčinove. »Ima psihozo, ki obvladuje njegovo ravnanje. Glede časa umora se ni mogel kontrolirati, kaj počne.« Torej je bil Žurga, tako ta psihiater, absolutno neprišteven in kot tak tudi ne more biti kazensko odgovoren za umor.

Psihiatra so nato soočili na kazenskem oddelku sodišča, vendar pa sta pred sodnikom Fabjančičem vztrajala vsak na svojem bregu. Odločitev sodišča je bila pričakovana, ob dveh tako različnih izvedenskih mnenjih ni preostalo drugega, kot da za pomoč zaprosijo komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri medicinski fakulteti, ki je po zakonodaji najvišji organ za te zadeve na Slovenskem, njene ugotovitve imajo največjo težo. Žurgo sta kot člana komisije pregledala psihiatrinja Blanka Kores Plesničar in klinični psiholog Bojan Zalar – in glej ga, zlomka, zgodbo še onadva popolnoma obrnila na glavo.

Sedel bi le 14 let

Žurga je po njunem mnenju med umorom razumel pomen svojih dejanj, zmanjšana je bila sposobnost imeti v oblasti svoje ravnanje. Laično: zavedal se je torej, kaj počne, ko se je spravil nad očima, ko pa je začel zamahovati po njem, se ni zmogel več ustaviti. To pomeni, da je bil 17. decembra 2015 prišteven!

Nekaj nasmeška na obraz tožilke Bergantove je kajpak prineslo tretje izvedensko mnenje v zadevi Žurga, a si tudi nakopalo bes obtoženčeve odvetnice Maje Kristan. »Imamo tri mnenja, vsa tri so različna. Ne vem, zakaj bi bilo mnenje komisije več vredno od drugih. Ne želim podaljševati postopka, vendar menim, da bo potrebno še eno mnenje, zato predlagam, da za izvedenstvo angažirate psihiatre iz tujine.«

In če v nekaterih kazenskih zadevah sodniki z neverjetno lahkostjo postavljajo tuje izvedence, se takih odločitev, vsaj kar se psihiatrov tiče, na vse kriplje otepajo. Menda je tako zaradi »jezikovnih pregrad«, nam je dejal neki pravnik. Tudi Kristanova je s svojim predlogom pri Fabjančiču pogorela.

Kakršna koli že bo sodba v imenu ljudstva, prav zaradi psihiatrov bo za vselej ostal kanček dvoma. Je bil Žurga med umorom bistveno zmanjšano prišteven, neprišteven ali popolnoma prišteven? Zaključne besede in sodba v imenu ljudstva bodo 6. januarja, še prej bo tožilstvo zagotovo spremenilo obtožbo. Iz nje bodo letele besede o dejanju v bistveno zmanjšani prištevnosti, torej mu bo očitan umor v popolnoma prištevnem stanju. Izpadla bo torej pomembna olajševalna okoliščina, zato zna biti zahtevana kazen za Žurgo precej vrtoglava.

Toda on si tako ali tako že od vsega začetka želi biti prišteven. Tudi med zadnjim psihiatričnim pregledom je menda vztrajal pri tem, češ da noče bivati na mariborski enoti za forenzično psihiatrijo, kjer naj bi bili po njegovem prepričanju sami zombiji. Raje bi torej bil v zaporu, kjer imajo na voljo fitnes, v katerem bi se lahko pozdravil. Pravična kazen se mu zdi 14 let zapora, vsekakor bi rad bil na prostosti, ko dopolni 40 let svojega življenja.

A želja po le 14 letih zaporne kazni se mu bo le težko izpolnila.