Morilcu iz Kitajske zvezde so zvišali kazen na 30 let

LJUBLJANA – Ne Slovenec, ampak 45-letni Kitajec Zuxiong Wu bi lahko postal prvi obsojenec, ki bi po spremenjeni kazenski zakonodaji na Slovenskem dočakal stavek: »V imenu ljudstva ste obsojeni na dosmrtno ječo«.

Tako bi bilo, če bi se veliki kazenski senat strinjal s tožilcem Matijem Benuličem, ki je lani avgusta v ljubljanski sodni palači predlagal sodnici Mojci Zalar Kocjančič, naj bo prva sodnica v državi, ki nekoga za vse večne čase spravi za zapahe. A ta Kitajca zaradi lonca kuhanega riža, ki je zakuhal spor, ta pa se je sprevrgel v dvojni umor, ni obsodila na več kot na dve desetletji zapora. Toda po naših informacijah je pred kratkim v to sodbo poseglo ljubljansko višje sodišče in Wuju kazen zvišalo na pri nas realno najvišjih mogočih 30 let zapora.

Grešna mešanica riža

Zločin se je zgodil v noči na 18. junij 2010. Wu se je po lestvi skozi balkonsko okno splazil v stanovanje na Ižanski cesti v Ljubljani, kjer je v spalnici našel speča 46-letnega Lin Zuyuana in njegovo leto dni mlajšo ženo Wang Suju, lastnika trgovsko-gostinskega podjetja Yuan Yang in prulske restavracije Kitajska zvezda. Pri njiju je bil še nedavno zaposlen kot kuhar.

Šele sodni proces je prinesel zgodbo o tem, da je bil vrhunec prepirov v Kitajski zvezdi res spor zaradi riža. Wang Su (gre za sestro morilčeve žene) mu je nekega dne bojda očitala, ker je sveže skuhani riž zmešal v isto posodo, kjer je bila že od prej skuhana žitarica. Celo lopnila ga je za kazen. Nastal je prepir, med katerim je Wu šefinji očital, da mu že več mesecev ni izročila plačila oziroma da je v zadnjih štirih mesecih dobil le piškavih 150 evrov plače. Ena od prič je pozneje celo prisegala, da se je drl, kako bo ubil vso družino lastnikov restavracije. Pa tudi pesti so zapele.

Po dogodku sta si bila delodajalca enotna, da za takega kuharja pri njiju ni več bodočnosti, zato sta mu izročila delovno knjižico.

Kdo ve, kaj se je v glavi Wuja kuhalo v naslednjih urah in dneh, da mu je v noči na 18. junij dokončno prekipelo. Zagotovo pa mu je misli preganjala njegova ne preveč uspešna življenjska zgodba. Ko sta z ženo Su Ju Wang dopotovala v Slovenijo, se je poskusil na samostojni podjetniški poti, a ni šlo. Lastnika Kitajske zvezde sta ju zato vzela v službo, toda najprej je po riževi vojni odletel Wu, potem pa še žena.

Kot podnajemnika sta z dvema otrokoma še naprej živela v hiši nekdanjih šefov, a prišla je usodna noč. Ko je po lestvi splezal na balkon šefovega stanovanja, se je napotil v spalnico, kjer sta spala šef in šefinja. Moški se je prebudil in sedel na posteljo, obtoženi pa ga je s topim in ostrim delom sekire 16-krat udaril po glavi in telesu. Nato je po glavi in prsnem košu sedemkrat udaril tudi zraven ležečo žensko. Za kako silovite udarce je šlo, priča podatek, da sta bili žrtvi zmaličeni skoraj do neprepoznavnosti, a sta vseeno še trpeli najmanj 15 minut, preden je prišla odrešujoča smrt.

To je bil brutalni umor plus koristoljubje, je na začetku sodnega procesa zatrjeval tožilec. Wu je bojda ukradel torbico, v njej pa so bili dokumenti in dnevni izkupički iz žrtvinih dveh ljubljanskih kitajskih restavracij.

Dvajset plus deset

Od začetka procesa so organi pregona storilcev kaznivih dejanj nakazovali, da bodo za Kitajca na zatožni klopi zahtevali dosmrtni zapor. Če je bil Wu ob podajanju podatkov o sebi, da ne zna pisati in da z izjemo peščice kitajskih pismenk ne zna niti brati, da je končal dva razreda osnovne šole, da se je v Slovenijo priselil pred štirimi leti, še kar zgovoren, pa je bilo popolnoma drugače, ko so ga pobarali o očitanem kaznivem dejanju.

Nadel si je nasmešek in prevajalki zašepetal, naj senatu prevede besede: »Ne bom se zagovarjal. Ničesar nisem storil, torej se nimam za kaj zagovarjati.«

Čeprav ga je izdajalo kar nekaj DNK-sledi na prizorišču zločina, je vse do sodnega dne vztrajal, da je nedolžen. Vrstile so se priče, drugi kuhar iz Kitajske zvezde, Zhao Xinjie, je opisal spor zaradi riža, vendar se je skoraj postavil v bran Wuju, češ, da je »tako tako. V redu je, dober delavec«. O pokojnih šefih pa ni imel najboljšega mnenja: »Nista bila dobra. Prvič v življenju sem imel tako slaba šefa in šefinjo.«

Psihiater, ki je pregledal obtoženca, se je spomnil obtoženčevega pomenljivega stavka in ga povedal na sojenju: »Dejal mi je, da tisti, ki je zloben in dela proti svoji družini in svojim bližnjim, ni vreden življenja in mora biti kaznovan.«

Tožilec je torej za vsak umor iz brezobzirnega maščevanja, storjen na zahrbten način ter iz koristoljubja, predlagal 30 let zapora, primerna enotna kazen pa bi bila po njegovem mnenju dosmrtni zapor. Kitajčeva obramba se je čudila, čemu kakršna koli kazen, saj po njenem sploh ni dokazov za to, da je moril. Okrožno sodišče pa je ubralo srednjo pot. Wuja je spoznalo za krivega, mu za vsako od žrtev prisodila po 17 let zapora ter kazni seštelo na slovenski pravosodni način: enotna kazen 20 let zapora. Plus 10 – pa so torej zdaj sporočili višji sodniki.