Moril zaradi dvojčic in dobil 11 let zapora

CELJE – Skoraj natanko pol leta po umoru v Čreškovi pri Socki se je primer zaključil tudi na sodišču, kar je vsekakor zavidanja vreden dosežek preiskovalcev, pravosodnih organov in ne nazadnje obtoženega Marjana Volavška ter njegovih odvetnikov Rafaela Mohorka in Sergeja Ocvirka. Umor je bil med odmevnejšimi, če ne zaradi drugega, pa zavoljo vzročno-posledične zveze in okoliščin, ki so 22. avgusta lani privedle do tragedije. Takrat se je 63-letni Marjan Volavšek z nabito pištolo v žepu napotil čez hrib do družinskega prijatelja, pet let mlajšega Ivana Borovnika. Po krajšem prepiru je zapelo orožje. Borovnik je v mlaki krvi obležal na dvorišču svoje domačije, tik ob traktorju. Usodni so bili štirje streli. Storilec je sam poklical policiste in se jim mirno predal.

Šli sta k Ivanu

Ljubosumni morilec bo po sporazumu, ki ga je sklenil z državno tožilko Nadjo Sovinc, v zaporu ostal enajst let. Jedro spora, zaradi česar v črni zemlji zdaj počiva nesrečni Borovnik, sta bili 42-letni sestri dvojčici Nevenka in Andreja Prevolnik iz Velenja. Z Marjanom sta 20 let živeli v – za mnoge domačine – nenavadni skupnosti. Malo v Nemčiji, malo v Čreškovi, ki šteje le okoli 120 duš. Zgradili so si veliko in lepo hišo, vendar se je romanca začela krhati tisti hip, ko se je Andreja preveč ogrela za Borovnika. Dolgo so se družili kot družinski prijatelji, pogosto so se obiskovali in skupaj prirejali zabave. Domačini se dobro poznajo med seboj in so pričakovali, da se bo nekega dne zapletlo. In res se je. Toda nihče ni slutil, da bo konec tako tragičen. Ko je Andreja Marjanu razložila, da namerava spakirati in se preseliti k Ivanu, ji je kmalu sledila še Nevenka. Marjan je po dveh desetletjih nenadoma ostal sam in s čudnimi, povsem novimi občutki. Sprva ni kazalo, da bi ga to mučilo, normalno je odhajal tudi v službo v Unior Zreče, še sosedom je navrgel, da se zdaj celo bolje počuti.

Eden ključnih momentov za sestavo obtožbe je bilo Volavškovo oklevanje, saj je od dneva, ko sta mu partnerici pobegnili k Ivanu, do umora, minilo kar pet tednov. Dovolj časa za razmislek, kaj storiti. Zato je tožilstvo dejanje okvalificiralo kot umor, obramba pa se je bolj nagibala k uboju in zavračala možnost, da bi Marjana prevevalo kakšno ljubosumje, saj bi potemtakem po orožju posegel veliko prej. Vseh podrobnosti najbrž nikoli ne bomo izvedeli, saj so sosedje slišali samo pokanje, ni znano, ali je prizor videla katera od dvojčic, pa tudi zato, ker se je vse skupaj končalo že na predobravnavnem naroku. Tako ni mogoče z gotovostjo zapisati, da je morilec celo svoji materi dejal, kaj namerava storiti, v smislu »bom že uredil tako, da bo prav«. Ostalo je na ravni govoric. V sodni dvorani je bil včeraj povsem miren in vdan v usodo. »Nimam česa povedati. Če ni treba, niti na vprašanja ne bi odgovarjal. Žal mi je, da se je to zgodilo.« To je vse, kar je zmogel povedati sodnici Marjani Topolovec Dolinšek.

Želja po ugledu

Bolj se je razgovoril pri izvedenki, klinični psihologinji Jožici Barborič. Kakor je zapisala, je izkazal veliko željo po ustvarjanju in ugledu, sposoben se je prilagajati in ni konflikten. Storjeno je obžaloval v celoti. Omenil je, da nikdar ne bi šel s pištolo k Ivanu, če bi vedel, kako se bo končalo. In če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi sploh nikoli več ne šel k njemu. Vse to je tožilka vzela v zakup, a je kljub vsemu izpostavila težo in zavržnost dejanja. »Če bi morali razpisati glavno obravnavo, bi ta lahko trajala v nedogled, angažirati bi morali vrsto izvedencev različnih strok, tako pa nam je s priznanjem in iskrenim obžalovanjem prihranil čas in stroške, doslej ni bil kaznovan, sprejema socialne norme. V priporu pa le naj ostane do pravnomočnosti sodbe, kajti obstaja velika ponovitvena nevarnost. Lahko bi se znova znašel v položaju, ko bi mu izbruhnil naval ljubosumnosti,« pojasni Sovinčeva.

Zagovornik Mohorko poudarja, da v primeru, ki se končuje, ne more biti prav nobenega zadovoljstva, kvečjemu žalost. »Že zaradi visoke kazni, ki nikdar ni pravična, saj nič ne bo povrnilo Borovnika v življenje. Volavšek se nikoli ni strinjal s priporom, tudi danes se ne, prosi pa za oprostitev plačila stroškov.« Elektrikarju je seveda grozilo 30 let zapora, tako pa se, če se bi vzorno vedel, na pogojni prostosti utegne znajti že tam okoli leta 2020.