NATEG

Morale bi biti varuške, postale so sužnje

Objavljeno 21. oktober 2017 16.30 | Posodobljeno 21. oktober 2017 16.30 | Piše: Boštjan Celec

Zakonca Porić po Balkanu z oglasi iskala varstvo za svoje otroke. Deset nesrečnic je v Ljubljani dočakal pravi pekel.

»Pomivale so, brisale parket, z otroki pa niso imele nič, ker niso znale,« pravi Damir. Foto: Marko Feist

LJUBLJANA – Glede na to, da smo 34-letno Ljubljančanko Fikreto Porić še ne tako davno spoznali v popolnoma drugačni luči, bi se lahko le nasmehnili njenemu zapisu na profilu na facebooku, da se je šolala na višji lopovski šoli, študirala pa je za kriminalca. Spomladi 2015 je bila namreč z iskrenim nasmeškom neizmerno hvaležna sosedu, ki je njeno družino rešil pred morebitno tragedijo, ko je bila v podtaknjenem požaru strnjenega naselja vrstnih hišk v Zalogu ena hiša uničena, sedem pa poškodovanih. »Zapišite, da je Enes pomagal družini Porić,« je dejala Rominja Fikreta, ki je imela takrat dva majhna otroka in bila noseča.

Obljubljala 500 evrov plače

Enes se je spominjal, kako je stekel v hišo in Porićevim zakričal, naj stavbo takoj zapustijo. Mimogrede; domnevni požigalec Vehid Krupić je na nedavnem predobravnavnem naroku krivdo zanikal. »Samo narodu bi rad povedal, da tega nisem storil.«


Zaradi izkoriščanja dela v obliki služabništva sta spravila drugega v položaj suženjstvu podobnega razmerja.

Porićevi, Fikreta, njen leto dni mlajši mož Damir ter otroci, so našli novo prebivališče na Preglovem trgu. Vendar so malčki že dlje brez staršev, saj sta Fikreta in Damir od aprila v priporu; takrat so bili stari 15 mesecev, dve in tri leta, Fikreta pa ima še od prej otroka, ki mu je zdaj 13 let.

Specializirani tožilec Jože Levašič jima očita zelo hudo kaznivo dejanje, ki se mu reče trgovina z ljudmi. V primeru priznanja je Damirju ponudil kazen pet, Fikreti pa devet let zapora. Ker pa na včerajšnjem predobravnavnem naroku pred okrožnim kazenskim sodnikom Srečkom Škerbcem krivde nista priznala, jima bodo sodili, datuma glavne obravnave pa še niso določili.

Grešila naj bi tako, »da sta zaradi izkoriščanja dela v obliki služabništva spravila drugega v položaj suženjstvu podobnega razmerja, drugo osebo novačila, jo prepeljala in nastanila, dejanje pa storila s preslepitvijo in zlorabo podrejenega,« je dejal tožilec.

66 let je stara najstarejša žrtev trgovine z ljudmi pri Porićevih.
 

Začelo naj bi se leta 2013 in trajalo vse do letošnje pomladi, ko sta Porićeva v spletnih oglasih v Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem iskala ženske za delo varuške njunih otrok v Ljubljani, obljubljala sta plačo med 350 in 500 evri, ob tem pa še brezplačno nastanitev in prehrano. Ženske iz socialno šibkih okolij je oglas kajpak premamil, a v Ljubljani naj bi se njihovo življenje sprevrglo v pravi pekel, početi pa so morale vse drugo kot (le) čuvati otroke. Ena naj bi celo postala žrtev spolnega nasilja, saj naj bi morala zadovoljevati Fikreto, ta pa naj bi ji med drugim v spolni organ vtikala banano.

Spale na tleh

O primeru desetih žensk govori obtožba, prva pa naj bi se v past ujela Anđa K. Pri Porićevih naj bi morala delati vse dni v tednu, ves čas naj bi bila maltretirana in trpinčena, prikrajšana za hrano in omejena v gibanju. Po dobrem mesecu ji je uspelo z bratovo pomočjo uiti ter se vrniti v domovino.

Podobno izkušnjo naj bi doživele tudi tiste, ki so k Porićevim prihajale za njo. Biljana K., Stana K., Amanda M., Belma Š., Medina K., Ankica B. E., Stana P., Ksenja L. in Mirsada M. niso prav dolgo zdržale pri tej družini in so prav tako kmalu pobegnile ali poklicale na pomoč svojce ali celo policijo. Na obljubljeno plačilo so lahko pozabile, saj naj bi dobivale le drobiž ali sploh ničesar, kot služabnice pa so morale biti na voljo po 15 ur na dan, bodisi v vlogi varuške ali hišne pomočnice, spati naj bi morale tudi na tleh ali celo na balkonu, Porićeva pa naj bi jim vzela potne liste.

Zakonca Porić, ki sta brez službe, dobivala pa naj bi skoraj tisočaka socialne podpore in otroškega dodatka, sta v preiskavi vse očitke zavrnila. Fikreta je denimo dejala, da je bilo z vsemi ženskami vse pošteno dogovorjeno. Čuvati bi morale najmlajšega otroka, starejša sta bila namreč v vrtcu, dogovorili so se tudi, da bodo pospravljale stanovanje. Vse naj bi dobile dogovorjeno plačo in imele zastonj hrano ter stanovanje. Damir je dodal, da so ženske pri njih delale le po osem ur na dan, pomivale so in brisale parket, »z otroki pa niso imele nič, ker niso znale«.

Zbežala bosa

Zgodbe oškodovank različnih starosti, tistih namreč, ki so jih doslej že lahko zaslišali, pa so popolnoma drugačne. Biljana se denimo spominja: »Nisem smela jesti z njimi, ampak na terasi. Gospa mi je govorila, da sem neumna in umazana. Šlo je za trpinčenje, večkrat na dan sem morala stresati in čistiti preprogo. Pobegnila sem tako, da sem kovčke vrgla skozi okno, nato pa bosa odšla skozi vrata in zbežala.«

Belma trdi, da jo je Fikreta v slabem mesecu, ki ga je preživela pri Porićevih, dvakrat udarila, jo zmerjala s kurbo in prasico, dobila pa ni niti centa. Delati je morala od 7.40 do 4.00. Stani se je vcepilo v spomin, da je bila vsak dan tepena, da je morala spati na spužvi pri otroku in da čez dan ni dobila nič za jesti, če pa že, je tudi ona morala jesti na balkonu. Mirsada pravi, da je morala pri Porićevih spati na hodniku na zelo mrzlih ploščicah in na tanki spužvi, tudi ona naj bi izkusila Fikretine pesti in prenašala besede, da je čarovnica in glupača...


Dan boja proti trgovini z ljudmi

Evropska komisija je 18. oktober razglasila za evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. Prisilno delo žrtve izvajajo neprostovoljno, pri tem pa sta ogrožena njihova svoboda in dostojanstvo. V mnogo primerih delodajalci namreč izkoriščajo socialno ranljivost delavcev in jo zlorabljajo za podrejanje. Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni tuji delavci, ki so pogosto ujeti v mehanizme izkoriščanja in odvisnosti zaradi dolgov, so ob evropskem dnevu zapisali na ministrstvu za notranje zadeve. V Sloveniji je v zadnjem času po navedbah ministrstva med drugim zaznati vedno več primerov, ko se grobo izkoriščanje dogaja tudi v javnih ustanovah.

 

Deli s prijatelji