LJUBLJANA – Še za tri leta bo svoje bivanje v zaporu podaljšal že večkrat obsojeni karierni goljuf Izidor Dore Schenk von Ostrowich, ki je Mojco Ž. olajšal za 80.000 evrov. Potem ko je trdil, da ima denar, s katerim bi poplačal oškodovanko in se izognil zaporni kazni, tožilstvo je bilo namreč v zameno za vračilo denarja pripravljeno privoliti v pogojno kazen, se je izkazalo, da ga nima. Celo več, začel je trditi, da je svoj dolg že poravnal. A zdaj je priznal krivdo v zameno za tri leta zapora. Priznal je tudi njen premoženjskopravni zahtevek, a je vprašanje, ali bo denar kdaj videla.
On sicer trdi, da je krivdo priznal le zaradi tega, ker je v časopisu pisalo, da je noče priznati, nakar so se začele grožnje ljudi iz mlekarske afere, zaradi česar je bil že obsojen na pet let in štiri mesece zapora. Zato je raje priznal, da se mu ne bi kaj zgodilo. Spomnimo, da Schenk von Ostrowich trenutno spi na zaporniški žimnici, ker se je jeseni 2007 odločil, da bo postal posrednik pri pridobitvi nepovratnih evropskih sredstev za kmetijsko mehanizacijo in od kopice kmetov pobral po 3000 evrov za izdelavo elaborata. Obljubljal jim je, da bodo lahko mimo agencije za kmetijske trge uspešno kandidirali za omenjena sredstva. A na koncu so ostali brez traktorjev in denarja. Za vsem skupaj naj bi stal poslovnež Josef Andrej Lacko, ki je živel v okolici Bratislave, a je leta 2008 na žalost umrl. Tudi višji sodniki so menili, da je zgodba iz trte izvita, in potrdili sodbo.
»Poslovnež«, ki se je hvalil z zvezami na SCT, Vegradu in med politiki
Tokrat pa je pred sodnico Dejano Fekonja stopil zaradi očitkov, da se je 44-letni Mojci Ž., ki je bila zaposlena kot receptorka, predstavil junija 2005, ko je prišel na neki sestanek. Hitro sta se spoprijateljila in »poslovnež«, ki se je hvalil z zvezami na SCT, Vegradu in med politiki, ji je obljubil, da bo rešil njen stanovanjski problem, še vedno je namreč živela pri starših, potožila mu je tudi, da je nezadovoljna s službo. Izročila mu je 15 milijonov nekdanjih tolarjev kot del kupnine za stanovanje v Kotnikovi ulici v Ljubljani, a stanovanja ni mogla videti, ker se je še gradilo. Pozneje si je od nje izposodil še tri milijone, ko bi ji moral leta 2007 ta denar vrniti, pa ji je dejal, da ga bo preprosto dodal h kupnini, in to bo končna cena stanovanja. Tega spet ni mogla videti, ker je bila težava enkrat z elektriko, drugič s plinsko napeljavo itd. Kljub vsemu jo je Schenk von Ostrowich septembra 2007 prepričal, da mu je dala še 5000 evrov, saj se je ponudila enkratna priložnost, da v zameno za to naložbo prejema dosmrtno rento 1200 evrov na mesec. Leta 2009 je lahko v časopisu prebrala, da so ga zaprli.
Schenk von Ostrowich je sprva trdil, da iz naslova lastništva podjetja še vedno prejema 4000 evrov na mesec in je lastnik več nepremičnin v ZDA in na Češkem, zato ne bo težav s poplačilom dolga. A ko je sodnica Fekonja preverila, so z NLB sporočili, da pri njih sploh nima odprtega računa, kot je dejal. Zaradi tega je njegov zagovornik celo predlagal, naj sodišče angažira izvedenca psihiatrične stroke, Schenk von Ostrowich pa je, kot rečeno, zamenjal ploščo in zatrdil, da je denar že vrnil. O dogovoru bi menda lahko več povedal neimenovan človek iz Vegrada, s katerim se je ob prisotnosti Mojce Ž. dogovarjal za stanovanje. A iz vsega tega zdaj ne bo nič, saj je von Ostrowich »klonil pod pritiski mlekarskega lobija« in krivdo priznal. Že na sojenju zaradi goljufanja kmetov je opisoval zarote, podtikanje, grožnje in celo poskuse likvidacij nekaterih iz mlekarskega lobija in kriminalnih združb, ki da so si na vso moč prizadevali, da bi ga pri njegovem dobronamernem poskusu pomoči kmetom ustavili.