SOTELSKO BRI BRESTANICI –Peter Ludwig Odenkirchen iz Aachna, sicer nemški državljan, je imel začasno prebivališče prijavljeno na naslovu Sotelsko 31 pri Brestanici. V Nemčiji, kjer je imel dva otroka, se je ločil, nato tam spoznal Lilijano Šarenac s Sotelskega in z novo partnerico je v zunajzakonski skupnosti preživel dvaindvajset let. Večji del v Nemčiji, leta 1993 pa sta na Sotelskem kupila staro hišo. Partnerica je leta 1996 umrla, od tedaj je Nemec v hiši živel sam.
Priseljenec je na Sotelskem stkal prijateljske vezi z domačini, najtesnejšo je imel z bližnjo sosedo Slavko B. Njen že odrasli sin je Petru pomagal pri adaptaciji hiše, dogovarjali so se celo, da naj bi v enem delu skupaj odprli gostinski lokal. Toda Petra Odenkirchna so 1. julija 1997 v hiši našli mrtvega.
Pokopali so ga v Krškem, medtem pa je že potekala intenzivna preiskava skrivnostnega zločina. Iskali so sledi za storilcem, hkrati pa so se pojavile različne govorice in natolcevanja o umoru. Kriminalisti so skrbno zbirali obvestila in sestavljali zgodbo. Nabralo se je cel kup zanimivih podatkov, pogovori s sosedi so dali dokaj otipljivo sled, za katero se je zdelo, da bi lahko pripeljala do morilca.
Mislili so, da ga je kap
Usodnega dne, ko so našli Nemčevo truplo, je dežurna zdravnica sprva menila, da je Nemca kap, šele naknadno so odkrili, da je bil ustreljen. Truplo je bilo že v razpadajočem stanju – posmrtne spremembe so kazale, da je v hiši ležalo že nekaj dni –, najprej nihče ni pomislil, da se je zgodil zločin. Niso opazili krvavih madežev niti sledi krogle v zidu, nikomur se ni zdelo sumljivo, ker je bil pokojnik zavit v odejo. Peter Odenkirchen je bil namreč srčni bolnik, in to je bilo dovolj za sklepanje o naravnem vzroku smrti.
O tem je bil prepričan tudi sosed, Petrov prijatelj, ki je truplo našel. Tistega dne je vstopil v hišo, ker je nameraval nekaj postoriti. Pričakal ga je prizor, ki ga bo spremljal vse življenje.
Obvestil je policijo, po zdravnikovem ogledu so poklicali mrliško službo, ki se je precej namučila, da so zajetnega pokojnika odnesli. Pri tem so v sobi, kjer je na tleh obležal Odenkirchen, napravili pravi nered, poteptali so vse sledi. Premaknili so pohištvo, zaradi smradu odprli okna, prej pa so s polic odstranili vse lončke z rožami. Na podu so pustili kopico sledi, kar je pozneje kriminalistom, ki so preiskovali umor, povzročilo nemalo težav.
Kot rečeno, je zdravnica najprej menila, da je pokojniku odpovedalo srce, policist je, za vsak primer, fotografiral truplo, zdravnica pa je na njegov predlog odredila sanitarno obdukcijo.
Šele pri tej je prišel na dan pravi vzrok smrti; specialist za sodno medicino je na prsnem košu pokojnika odkril strelno rano, zatem so v truplu našli zrno, sledila je odredba dežurne preiskovalne sodnice za sodno obdukcijo.
Vesten policist, ki je prvi prispel na kraj smrti, je vendarle nekoliko olajšal delo preiskovalcem, ki so bili o tem, da se je pravzaprav zgodil umor, zaradi omenjenih zapletov obveščeni z zamudo. Začelo se je zbiranje podatkov o okoliščinah Odenkirchnove smrti.
Mercedes z nemško registracijo
Priče so pripovedovale o črnem mercedesu z nemško registrsko oznako, ki so ga nekaj dni pred najdbo trupla, točneje 25. junija, videli pred Petrovo hišo. Omenjeno vozilo tedaj ni vzbujalo sumov, saj so Odenkirchna včasih obiskali znanci iz Nemčije, ko pa so na obdukciji določili dan smrti – 25. junij –, je zadeva postala močno sumljiva. Prišlo je na dan, da so podobno vozilo z začetnimi registrskimi črkami Aa (Aachen) videli pred hišo tudi aprila tistega leta, ko je Petra obiskal nemški znanec Bodo Janssen iz Aachna. Bodo Janssen je brat Uda Janssna, Petrovega odvetnika, ki je zanj urejal tudi neke denarne posle.
Kriminalisti so se znašli na vroči sledi in se prek Interpola povezali z nemškimi kolegi. Ti so se resno lotili preiskave. Ne glede na to, da se je umor nemškega državljana zgodil v Sloveniji, so odprli dosje, ki ga še niso spravili v predal, kajti brata Janssen nedvomno še nista povedala vsega.
Preiskava
Vrnimo se malce nazaj, v čas najdbe trupla. Ko so kriminalisti vstopili v hišo, so pretaknili vse kotičke in začeli sestavljati dogodke. S pomočjo balističnih strokovnjakov so ugotovili, da je storilec uporabil pištolo večjega kalibra tujega izvora, ki je v Sloveniji redkost. Sprožil je dvakrat, prvi naboj je Odenkirchna le oplazil in se zaril v zid, drugi je bil usoden.
Po najdenih sledeh in drugih kazalnikih so kriminalisti sestavili možen potek dogajanja; obiskovalcu, ki ga je Peter nedvomno poznal, je v hiši postregel s pijačo, tam pa se je njun pogovor sprevrgel v spor in končno v umor.
Sumljivo vozilo je namreč usodnega dne pred hišo stalo kar nekaj ur, do večera. Opazila ga je bližnja soseda, ki je tistega dne dvakrat prišla do hiše, toda misleč, da ima Peter pač obiske, ni vstopila. V tem času je neznanec svoje vozilo premaknil bližje hiši in odprl prtljažnik (tudi to so opazili sosedje), po čemer so preiskovalci sklepali, da je nameraval truplo naložiti in ga odpeljati. Našli so tudi krpo, s katero je storilec poskušal zabrisati zločin. Poleg tega je bilo truplo zavito v odejo, kar je kazalo na poskus prenosa trupla, toda zaradi velike teže je storilcu to spodletelo. Nazadnje je obupal in se odpeljal s kraja zločina.
Pri temeljiti preiskavi hiše so na omari našli 25.000 mark gotovine in potrdilo o dvigu denarja. Februarja istega leta je Odenkirchen v krški banki dvignil okoli 50.000 mark, nekaj je potrošil, iz tega pa je bilo mogoče sklepati, da storilec ni iskal denarja.
Bodo Janssen brez alibija
Le kakšen motiv je vodil storilca? Preiskava se je ustavila pri bratih Janssen. Sodelovanje kriminalistov obeh držav je pripeljalo do zanimivih podatkov. Nemški varnostni organi so pri Petrovem odvetniku Udu Janssnu in njegovem bratu Bodu opravili hišno preiskavo in preverili njun alibi za čas umora.
Pri odvetniku Udu so našli potrdilo, iz katerega je bilo razvidno, da mu je Odenkirchen leta 1996 izročil (posodil ali zaupal za plemenitenje) 280.000 mark. Udo Janssen je privlekel na dan potrdilo, ki naj bi dokazovalo, da je 30. aprila 1997 ta denar, z obrestmi vred, Petru vrnil. Toda močno sporen je bil podpis na potrdilu – grafološka preiskava ni dala zanesljivega odgovora, ali je na papirju Petrov podpis ali ponaredek!
Je odvetnik Udo Janssen Odenkirchna prevaral? Nemškim preiskovalcem ni hotel odkriti imena človeka, ki je pokojnikov denar oplemenitil. Izgovoril se je, da sta s tem človekom pogodbo sicer vrgla na papir, toda dokument je, žal, uničil.
Nadalje so preiskovalci s tem denarjem povezali obisk Udovega brata Boda pri Petru Odenkirchnu aprila 1997, nekaj mesecev pred umorom. Je mogoče, da je bil vpleten v Petrovo smrt? Bodo Janssen je imel namreč finančne težave, bil je le občasno zaposlen. In še en sumljiv podatek – Bodo Janssen za obdobje umora ni imel trdnega alibija.
Ko so nemški kriminalisti po več pogovorih s Petrovim odvetnikom njegovega brata Boda razglasili za možnega osumljenca, se je ta odločil za molk in prekinil sodelovanje v preiskavi.
Še vedno obstaja upanje, da bodo umor Petra Odenkirchna nekoč raziskali. Ne nazadnje je osumljenec znan že dlje, le utemeljitev še manjka. Preveč podrobnosti se ujema, tudi tiste glede plemenitenja denarja. Bodo in odvetnik Udo Janssen zagotovo vesta več, kot sta povedala do zdaj.
