VELENJE – V sredino jutro so se velenjski rudarji odpravili odeti v črno. Nesreča v jami Pesje je vzela njihovega kamerada Ransa. To je bil vzdevek 52-letnega Mirana Ževarta iz Šoštanja. Po stažu je bil med najstarejšimi rudarji in veselil se je že dneva, ko si bo končno prigaral status upokojenca in se bo lahko v miru posvetil svoji veliki ljubezni – motorizmu. Nepredvidljiva in v življenju rudarjev pogosto kar kruta usoda je hotela drugače. Miranova življenjska pot se je okoli polnoči končala v jami, na trasi glavnega odvoza, kakšnih 200 metrov pod zemljo.
Ogorčeni knapi
Iz premogovnika so sporočili, da se je rudar smrtno ponesrečil zaradi lastne nepazljivosti pri čiščenju premoga pod obratujočim transporterjem z gumijastim trakom. Kmalu sta na prizorišče prišla rudarska inšpektorja, proizvodni proces je bil ustavljen do zaključka ogleda kraja nezgode. Proizvodnjo so znova pognali, ko je na delovišče prispela prva izmena. »Tragični dogodek nas je globoko pretresel. Iskreno sočustvujemo s svojci ponesrečenega rudarja. Varstvo in zdravje pri delu sta eden ključnih strateških ciljev Premogovnika Velenje, zato preprečevanju nezgod in ozaveščanju zaposlenih o pomenu varnega dela v skladu s predpisi in pravili posvečamo veliko pozornosti. Obžalujemo vsako nezgodo in se s številnimi ukrepi trudimo, da bi njihovo število še zmanjšali,« so zapisali v sporočilu za javnost in še pojasnili, da dolgoročni trendi kažejo na zmanjševanje števila nezgod v premogovniku. Če so pred 20 leti imeli več kot tisoč nesreč na leto, je to število zdaj upadlo pod sto.
Način, na katerega se je vodstvo premogovnika odzvalo na Ransovo smrt, je med knapi, teh pa je okoli 2400, sprožil val ogorčenja. Že zaradi pietete se jim ne zdi primerno izpostavljati morebitne pokojnikove krivde oziroma odgovornosti za nesrečo, še preden je dogodek sploh v celoti pojasnjen. Pravijo, da bi se vodstvo premogovnika, ki mu verjetno primanjkuje morale, moralo sramovati tega, da v sporočilu za javnost krivdo takoj pripiše delavcu. Knapi zelo dobro vedo, kako se dela na tem traku – če bi se zaustavil, bi bržčas obstala tudi proizvodnja in bi nadrejeni pritisnili na delavca, ki bi bil zagotovo sankcioniran.
Povedano drugače – če bi rudarji ravnali po pisnih navodili, nikoli ne bi nakopali toliko premoga. Povedo, da jim nadrejeni izrekajo ustna navodila, in če jih ne upoštevajo, jih čaka disciplinski postopek in verjetno premestitev. A če se ravnajo po pisnih, so diskriminirani. Asmir Bečarević, vodja priprave, zato v ciničnem in ironičnem tonu apelira na kolege v jami s prošnjo, naj vendar začno delati v skladu s pravili varnosti, ki jim jih narekuje delodajalec, saj da bodo le tako zmanjšali število nezgod in smrtnih žrtev v premogovniku.
Dedek na motorju
Kamerade so vselej krasili enotnost, tovarištvo, pogum, skratka vrline, ki se v jami najbolj pokažejo, na površju pa so žal vse prevečkrat zapostavljene. Svarijo, da je v tem trenutku najpomembneje človeka v miru pokopati, potem bo časa za iskanje krivca dovolj. Tako pa se sprašujejo, ali je proizvodnja res vredna več kot človeško življenje. Obregnili so se tudi ob navedbe o vse manjšem številu nesreč v primerjavi z obdobjem pred dvema desetletjema. Odgovorne pozivajo, naj nezgode preračunajo v odstotke, upoštevajoč to, koliko rudarjev je v Velenju delalo na začetku devetdesetih in koliko danes.
Ransa bodo zelo pogrešali tudi njegovi prijatelji iz motokluba. Še nedavno je bil štiri leta predsednik šoštanjskega Moto kluba Netopir. Njegov naslednik Miran Zver ima zanj samo dobre besede. Opisuje ga kot vzornega motorista, ki na cesti nikdar ni počenjal neumnosti. »V našem klubu je že od leta 1989. Ogromno kilometrine ima z motociklom, predlani se je odpravil celo na skrajni sever Evrope, na Nordkapp. Na splošno je veliko potoval, na leto je z motorjem prevozil med deset in petnajst tisoč kilometri.« Miran ima 29-letno hčer Teo, ki mu je že povila vnučka. Rans je bil je med člani z najdaljšim stažem v klubu Netopir M/C AMA Šoštanj. Evropo je prevozil po dolgem in počez. »Vselej je bil prijazen in dobronameren, še posebno pri vzgoji mlajših, neizkušenih motoristov. Njegove nasvete in izkušnje smo stalno budno spremljali in tudi praktično izvajali. Ker se bliža zima in je motoristične sezone konec, smo se že skupaj pripravljali za naslednje leto, ko smo načrtovali poti na Portugalsko ter v Španijo in Severno Afriko,« doda podpredsednik kluba Iztok Kotnik. Rans je v družbi motoristov spomladi prevozil ves Balkan, od Grčije do Hrvaške. »Ravno v petek sva si še podala roke in rekla, da v naslednji sezoni obiščeva vse motoklube v Sloveniji, ki so na seznamu za prireditve. Bil je človek, ki je zmeraj rad priskočil na pomoč, kjer koli je že to bilo potrebno.«
Netopirji nikoli ne bodo pozabili Ransovega pozitivnega, igrivega in močnega nasmeha.